VSL sklep III Cp 1731/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolnik mora upniku v 8 dneh povrniti 14.263,70 SIT izvršilnih stroškov.

[JEDRO]

Terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja, ne more prenehati s pobotom, zato je dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi neutemeljen.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo predlagano izvršbo in odmerilo upnikove stroške na 18.721,00 SIT.

Proti navedenemu sklepu je po odvetniku ugovarjal dolžnik, ki uveljavlja ugovorna razloga iz 7. in 8. točke I. odst. 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ. Predlaga, naj sodišče ugovoru ugodi in sklep o izvršbi tako spremeni, da preživninsko terjatv zniža za 90.284,70 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, dovoli poplačilo vsakomesečne upnikove preživninske terjatve do višine proste polovice dolžnikove plače, upoštevajoč preživnino za mladoletna otroka strank v višini 40.000,00 SIT. Navaja, da se je iz skupnega stanovanja odselil sicer že 1.6.1998, kljub temu pa je plačal še nekaj stroškov, ki so nastali zaradi uporabe stanovanja. V avgustu 1998 je upnici na roke izročil še 15.000,00 SIT. Skupaj ji je torej plačal 90.284,70 SIT. Dolžnikova plača, ki jo je prejel od 1.6.1998 dalje, ne zadošča za predlagano izvršbo, ker je že obremenjena do višine 40.000,00 SIT preživnine za dolžnikova mladoletna otroka.

Upnica v odgovoru na ugovor predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 5.5.1999 delno ugodilo ugovoru dolžnika proti sklepu o izvršbi z dne 5.11.1998 tako, da se s sklepom dovoljena izvršba in zavarovanje v točki 1. in 2. v izvršilnem dovolilu omeji in se sme dolžniku zarubiti največ do 1/2 plače, vendar tako, da mu ostane najmanj znesek v višini 2/3 zajamčene plače, upoštevajoč preživnino za mladoletna otroka dolžnika, za vsakega po 20.000,00 SIT mesečno. Odločilo je še, da je treba terjatve iz naslova preživnine poravnavati sorazmerno.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je ugovor zoper sklep o izvršbi v ostalem delu neutemeljen, zato ga je poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (2. odst. 54. člena ZIZ).

Pritožba ni utemeljena.

Pobotanje je način prenehanja nasprotnih terjatev med istima strankama, ki sta druga do druge obenem upnika in dolžnika (336. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Pobotanje je lahko nedopustno po volji strank ali po zakonu (341. člen ZOR). Predmet konkretnega izvršilnega postopka je terjatev iz zakonitega preživljanja, dolžnik pa uveljavlja v pobot terjatev, ki jo ima do upnice iz naslova plačanih stroškov uporabe stanovanja. Ker terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja zaradi varstva eksistence preživninskega upravičenca ne more prenehati s pobotom, ugovorni razlog iz 8. točke 1. odst. 55. člena ZIZ ni podan.

Ker niso podani ne uveljavljani pritožbeni razlogi, ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 380. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Stroškovni izrek temelji na določilu 1. odst. 166. člena ZPP v zvezi s 15. členom v zvezi s 1. odst. 58. člena ZIZ.