VSL sklep II Cp 1817/98 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

[JEDRO] Če sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, take sodbe ni mogoče preizkusiti in ta pomanjkljivost predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem bi morala tožena stranka plačati tožniku tolarsko protivrednost za 32.450,00 DEM, za 1.500,00 CHF in za 3.240,00 ATS z zamudnimi obrestmi. Tožniku je naložilo, da je dolžan toženi stranki povrniti njene stroške pravdnega postopka v znesku 160.650,00 SIT. Proti sodbi se pritožuje tožnik zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišču druge stopnje predlaga, da razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da sta glede dejanskega stanja v obrazložitvi sodbe le dva stavka, v katerih prvo sodišče ugotavlja, da tožniku ni uspelo dokazati dejanskih trditev, iz katerih bi izhajala odškodninska odgovornost tožene stranke. Ni nobene razlage, kako je prvo sodišče prišlo do take ugotovitve in na podlagi katerih dokazov. Ni nobene ocene izvedenih dokazov in tako sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar je ni mogoče preizkusiti. V zvezi s obstojem škode tožnik meni, da to vprašanje ne more biti sporno in je nasprotna ugotovitev prvega sodišča zmotna in v nasprotju z izvedenimi dokazi. Prav tako iz izvedenih dokazov izhaja, da so tožnikove devize izginile v času od 21.6.1971 do 31.7.1991. Z vprašanjem, kdaj točno so izginile devize, pa se prvo sodišče ni ukvarjalo. Pritožba je utemeljena. Pravilno poudarja pritožba, da razlogi izpodbijane sodbe ne vsebujejo dejanskih ugotovitev o odločilnih dejstvih in tudi ne dokazne ocene izvedenih dokazov, iz katere bi bilo razvidno, kako je prvo sodišče prišlo do tistih ugotovitev, zaradi katerih je zavrnilo tožbeni zahtevek. Prvo sodišče je v izpodbijani sodbi navedlo, katere dokaze je izvedlo, vendar v razlogih ni podalo ocene nebenega dokaza, pač pa je le podalo rezultat svojega sklepanja, po katerem tožnik ni uspel dokazati nastanka škode oziroma drugih elementov, ki morajo biti podani za obstoj odškodninske obveznosti. Izpodbijana sodba ima torej take pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti zlasti, ker v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. V novem postopku bo moralo prvo sodišče odpraviti navedeno pomanjkljivost ter ponoviti doslej izvedene dokaze ter ponovno odločiti o tožbenem zahtevku. Pri tem bo moralo podati skrbno in izčrpno oceno vseh izvedenih dokazov in sicer na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Le na ta način bo sprejeta odločitev o tožbenem zahtevku skladna s sodbenimi razlogi. Iz navedenih razlogov je bilo treba pritožbi ugoditi ter izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti prvemu sodišču v novo sojenje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na zakonitem določilu III. odstavka 166. člena ZPP.