VSL sklep II Cp 1874/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ker je pritožnik vložil ugovor prepozno, je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je ugovor zavrglo.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrglo ugovor tožene stranke, katerega je podal proti sklepu o izdaji začasne odredbe.

Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožena stranka, smiselno zaradi bistvenih kršitev postopka. Sklepa ni dobil, saj je bil na dopustu do 3.8.1999. Tistega dne je sklep našel v nabiralniku. Ni podpisal sprejema. Nato se je zglasil pri odvetnici tožeče stranke, ki je povedala svojo resnico. Potem je drugič prejel popolnoma enak sklep in se je pravočasno pritožil.

Pritožba ni utemeljena.

Po izdaji začasne odredbe je sodišče prve stopnje sklep z dne 19.7.1999 vročilo toženi stranki (primerjaj povratnico pripeto k list. št. 12). Na povratnici je podpis "PXXX". Povratnica je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (224. člen ZPP/99). Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini neresnična dejstva ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Vendar v tej smeri pritožnik ne ponuja dokazov, zato mora pritožbeno sodišče opraviti preizkus izpodbijanega sklepa na podlagi dejstev, ki so v spisu.

Na povratnici je datum 22.7.1999, ugovor pa je bil vložen 8.9.1999. Sodišče prve stopnje je pravilno sklepalo, da bi bil zadnji rok, ki ga je mogoče šteti za pravočasnega, dne 16.8.1999, ko so potekle sodne počitnice.

Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, to je 58. člen ZIZ v zvezi z 9. členom ZIZ, je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Končno je treba še pritožniku pojasniti, da vsi dogodki z zglasitvijo pri odvetnici tožeče stranke, za odločitev v tej zadevi ne morejo biti pomembni in zato na te navedbe ni treba odgovarjati.