VSL sklep I Cp 39/99 · Višje sodišče v Ljubljani
Legislator summary
AI generatedPritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Ker terjatev tožeče stranke - podjetja, izvira iz dobave video filmov toženki kot imetnici videoteke, gre za gospodarski spor, za katerega reševanje je izključno pristojno okrožno sodišče.
Legislator headnote
AI generatedVSL sklep I Cp 39/99 · Višje sodišče v Ljubljani: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ni stvarno pristojno za reševanje te zadeve in odločilo, da bo po pravnomočnosti tega sklepa odstopljena Okrožnemu sodišču v Ljubljani.
Keywords
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Ker terjatev tožeče stranke - podjetja, izvira iz dobave video filmov toženki kot imetnici videoteke, gre za gospodarski spor, za katerega reševanje je izključno pristojno okrožno sodišče.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ni stvarno pristojno za reševanje te zadeve in odločilo, da bo po pravnomočnosti tega sklepa odstopljena Okrožnemu sodišču v Ljubljani.
Gre namreč za gospodarski spor, za reševanje katerega so izključno pristojna okrožna sodišča.
Proti sklepu se pritožuje toženka, ki zatrjuje, da nima nobene videoteke, tožeči stranki pa je vse kasete, za katere je tudi takoj plačala 30.000,00 SIT, vrnila oz. so jih ji proti potrdilu odvzeli.
Pritožba ni utemeljena.
Kot je prvo sodišče po priloženih listinah pravilno ugotovilo in tudi ustrezno obrazložilo, je predmet tega spora terjatev, ki izvira iz medsebojnega gospodarskega razmerja med pravdnima strankama. Toženka za svojo trditev, da videoteke nima in torej ne opravlja tovrstne dejavnosti kot imetnica obratovalnice, niti v pritožbi ne ponuja nikakršnega dokaza, ki bi izpodbil vsebino listin, na katere tožeča stranka opira svoj zahtevek. Gre torej za gospodarski spor, zato je prvostopenjska odločitev o stvarni nepristojnosti ter odstopu zadeve Okrožnemu sodišču v Ljubljani na podlagi določil takrat veljavnega ZPP ter Zakona o sodiščih (Ur.l. RS št. 19/94), navedenih v obrazložitvi, pravilna in zakonita. Izpodbijani sklep je torej pritožbeno sodišče potrdilo, ko tudi ni našlo uradoma upoštevanih kršitev (čl. 380, tč. 2 ZPP).