VSL sklep III Cp 1781/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnica je dolžna upnici povrniti izvršilne stroške v zvezi z odgovorom na ugovor v znesku 14.610,00 SIT v roku 15 dni, da ne bo izvršbe.

[JEDRO]

Dolžnica mora ugovor obrazložiti tako, da navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer je ugovor neutemeljen.

Stroški upnice v zvezi z odgovorom na ugovor so potrebni izvršilni stroški.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče dovolilo izvršbo po upničinem predlogu na podlagi pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 20.5.1998, opr. št. VIP 119/97-12 .

Proti sklepu ugovarja dolžnica in pojasnjuje, da je na stanovanjskem objektu v času poslovanja podjetja D d.o.o nastala škoda. Dolžnica je kot lastnica stanovanja prekinila pogodbo s tem podjetjem dne 1.1.1999. Navaja, da je vnaprej plačevala sredstva za sanacijo strehe, ki pa ni bila popravljena. Na stanovanju ji je zato nastajala zmeraj večja škoda. Ne razume, kako lahko podjetje potem še pričakuje, da bo plačevala izstavljene račune. Naknadno bo posredovala fotodokumentacijo nastale škode in mnenje strokovnjaka za sanacijo teh del.

Upnica je odgovorila na ugovor in predlaga njegovo zavrnitev ter priglaša stroške.

Prvostopno sodišče je po določbi tretjega odstavka 58.člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v zvezi z drugim odstavkom 54.člena ZIZ ugovor odstopilo pritožbenemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnica ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova ni obrazložila v skladu z določbodrugega odstavka 53.člena ZIZ, torej ni navedla dejstev, s katerimi bi ga utemeljila in ni predložila dokazov. Potemtakem je ta ugovor šteti za neobrazložen, neobrazložen ugovor pa je neutemeljen.

Dolžničina obveznost plačila temelji na pravnomočni sodbi (glej v prilogi spis VI P 119/97). Iz ugovornih navedb je razvidno, da dolžnica ne navaja razlogov, ki bi v smislu določbe 55.člena ZIZ lahko preprečevali izvršbo. Sklicevanje dolžnice na škodo, ki ji je nastala na stanovanju zaradi poslovanja upnice, je tako neodločilno, saj to na samo dovolitev izvršbe ne more vplivati. Če dolžnica smiselno ugovarja pobot terjatev, pa je treba dodati, da je to bilo možno le do konca glavne obravnave.

Ker niso podani po uradni dolžnosti upoštevni pritožbeni razlogi, je bilo treba pritožbo, upoštevaje določbo prvega odstavka 498.člena sedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku - ZPP (Ur.l. RS, št.

26/99), na podlagi 2.točke 380. člena dosedanjega ZPP v zvezi s 15.členom ZIZ kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.

Izrek o stroških upnice v zvezi z odgovorom na ugovor temelji na določbi petega odstavka 38.člena ZIZ. Upnici so bili priznani potrebni stroški njene pooblaščenke v znesku 13.110,00 SIT (150 točk) in sodna taksa v znesku 1.500,00 SIT, potem ko so bili odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah.