VSL sklep III Cp 1152/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Predlogu za izvršbo na nepremičnino mora upnik priložiti zemljiškoknjižni izpisek, da je nepremičnina vpisana kot dolžnikova lastnina ali pa listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice, če je lastninska pravica na nepremičnini vpisana v zemljiški knjigi na nekoga drugega.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog upnikov za izvršbo zavrglo, ker je menilo, da ni pogojev za dovolitev izvršbe.

Upniki so zoper takšen sklep brez navedbe pritožbenih razlogov vložili pravočasno pritožbo. Navajajo, da je sodišče prve stopnje preuranjeno in neutemeljeno zavrglo predlog za izvršbo. Nepremičnina, vpisana pri vl.št. 1137 predstavlja skupno premoženje dolžnika in njegove žene, ker je bila pridobljena s prodajno pogodbo z dne 6.9.1984, torej v času trajanja zakonske zveze. Zato so upniki glede na zakonsko presumpcijo upravičeni do izvršbe tudi na tem premoženju.

Po ugovoru tretjega, torej dolžnikove žene, bi se lahko sprožil ustrezni postopek za ugotavljanja deleža na skupnem premoženju.

Upniki zato predlagajo razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovni postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Določba 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je jasna.

Predlogu za izvršbo na nepremičnino mora upnik priložiti izpisek iz zemljiške knjige kot dokaz, da je nepremičnina vpisana kot dolžnikova lastnina. Če je lastninska pravica na nepremičnini vpisana v zemljiški knjigi na nekoga drugega, mora upnik priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice. Nepremičnina, vpisana pri vl.št. 1137, na katero predlagajo upniki naj bi sodišče dovolilo izvršbo, v zemljiški knjigi ni vpisana kot dolžnikova lastnina. Upniki tudi niso priložili listine, ki bi bila primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice na nepremičnini. Četudi bi torej držale trditve upnikov, da je bila nepremičnina, vpisana pri vl. št.

1137, pridobljena v času trajanja zakonske zveze dolžnika in njegove žene, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica oziroma solastnica te nepremičnine, sodišče iz povedanih razlogov ne bi smelo dovoliti predlagane izvršbe na to nepremičnino. Pravno zmotno je tudi stališče upnikov v pritožbi, da bi lahko dolžnikova žena sprožila postopek za ugotavljanje deleža na tem skupnem premoženju. Res bi ga lahko sprožila, vendar dolžnikova žena je že zemljiškoknjižna lastnica oziroma solastnica navedene nepremičnine in zato prav gotovo nima pravnega interesa vlagati tožbe, s katero naj bi dokazovala, da je lastnica oziroma solastnica nepremičnine, ki je v zemljiški knjigi že vpisana (tudi) na njeno ime. Prav nobenih pomislekov torej ni, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Za dovolitev izvršbe na nepremičnino, vpisano pri vl.št. 1137, ni pogojev.

Po obrazloženem so torej vse pritožbene navedbe neutemeljene in neutemeljena je s tem pritožba upnika v celoti. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo, izpodbijani sklep pa potrdilo (2. tč. 380. čl.

ZPP/77 v zvezi s 15. čl. ZIZ).