VSL sklep III Cp 1494/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO] Po določbi 2. člena ZSKZ sklad gospodari s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi v lasti Republike Slovenije. Pri izterjavi terjatve, ki je nastala iz zakupnega razmerja med skladom in dolžnikom, Republika Slovenija ne more delovati namesto sklada kot stranka izvršilnega postopka.

[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zavrnilo predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 9.958; zneska 4.931,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.10.1997 do plačila in zneska 5.027,00 z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 5.9.1998 do plačila ter izvršilnih stroškov. Proti sklepu je upnica vložila pritožbo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga ustrezno spremembo izpodbijanega sklepa. Navaja, da so zemljišča, kmetije in gozdovi v družbeni lastnini na podlagi zakonodaje o lastninskem preoblikovanju postali last Republike Slovenije. Na podlagi določb Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije sicer gospodari z omenjenimi nepremičninami Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, vendar pa le v pravnem prometu, ne pa tudi kot zakoniti zastopnik države pred sodišči. Republika Slovenija je kot lastnica zemljišča, za katerega se plačuje zakupnina, nedvomno aktivno legitimirana za izterjavo predmetne zakupnine. Pritožba ni utemeljena. Odločitev sodišča prve stopnje, da zavrne predlog za izvršbo, je pravilna in zakonita. V obravnavanem primeru Republika Slovenija kot upnica ne more biti stranka predmetne izvršbe. Iz predloženih verodostojnih listin (glej, A2, A3 spisa) je razvidno, da je terjatev nastala iz zakupnega razmerja (glej prilogo A 1 spisa) med Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljevanju: sklad) kot zakupodajalcem in dolžnikom kot zakupnikom. To pomeni, da je sklad v okviru gospodarjenja z držav-nimi zemljišči, kot to določa drugi in tretji odstavek 2.člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ), po zakupni pogodbi prejemnik predmetne zakupnine za v zakup vzeto zemljišče(glej A 1, 3.člen pogodbe). Po določbi 6.člena ZSKZ sklad vodi in zastopa direktor sklada. Nasprotno kot meni pritožnica lahko le sklad oziroma njegov zakoniti zastopnik sodno uveljavlja v izterjavo omenjeno terjatev, sa Republika Slovenija ni v obligacijskopravnem razmerju z zakupnikom. Ker zara-di zakonsko določenega subjekta (sklada), ki gospodari (razpolaga in upravlja) z njenimi zemljišči, Republika Slovenija konkretno ne more nastopati v pravnem prometu v imenu sklada, zato tudi ne more zgolj na podlagi lastninskopravnih upravičenj delovati namesto sklada pred izvršilnim sodiščem pri izterjavi pogodbeno zapadle zakupnine. Obrazloženo uveljavljani pritožbeni razlog torej ni podan in ker velja enako tudi glede po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov, je bilo treba pritožbo na podlagi določbe 2.točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99) v zvezi s 15.členom ZIZ zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje.