VSL sklep I Cp 1808/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbama se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

[JEDRO] Sodišče prekine postopek samo, če gre za spor med dediči in ne tretjimi osebami.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je prekinilo zapuščinski postopek in A. in B. napotilo na pravdo zaradi ugotovitve, da 3/10 nepremičnin vpisanih v vl. št. 1323 k.o. ... in 3/10 nepremičnin vpisanih v vl. št. 577 in 608 k.o. ..., pri katerih je zapustnik vpisan kot solastnik do 1/4, ne spada v zapuščino. Prav tako je napotilo na pot pravde zapustnikovega sina, da v zapuščino spadajo v izreku izpodbijanega sklepa navedene premične stvari. Zoper tak sklep se pritožujeta zapustnikova brata A. in C. ter zapustnikova sestra B. ter navajajo, da je sklep nepopoln, ker sodišče ni obravnavalo v zapuščinskem postopku priglašenih terjatev, niti ni pozvalo dediča, da se o njih izjasni, čeprav bi bilo nujno in bi moralo sodišče v primeru, da dedič terjatev ne bi priznal, pritožnika napotiti na pot pravde. Sklep pod točko 3 je napačen, s katerim sodišče napotuje na pot pravde ml. D. zoper vse tri dediče, saj C. ni živel z zapustnikom in iz zapuščine ni izločal ničesar, poleg tega pa so nepravilno navedene posamezne premične stvari. Zoper sklep se pritožuje tudi zapustnikov sin ml. D. zaradi napačne uporabe določb Zakona o dedovanju in predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi navaja, da zapustnikova brata in sestra niso dediči, temveč je edini dedič ml. sin in zaradi tega ne gre za spor med dediči v smislu čl. 112 (pravilno 211) Zakona o dedovanju in je zaradi tega izpodbijani sklep nepravilen. Pritožbi sta utemeljeni. Po določbi čl. 212 Zakona o dedovanju (Ur. l. SRS, št. 15/76 - 23/78) sodišče prekine zapuščinski postopek in stranke napoti na pravdo, med drugim, če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino. Pogoj za prekinitev postopka je kot že omenjeno, če gre za spor med dediči. V konkretnem primeru zapustnikova brata in sestra niso dediči, temveč je to le zapustnikov sin kot dedič prvega dednega reda (čl. 11 ZD). Zapustnikova brata in sestra bi prišli v poštev kot dediči drugega dednega reda šele, če zapustnik ne bi zapustil potomcev (čl. 15 v povezavi s prvim odstavkom čl. 14 ZD). Ker glede na povedano v konkretnem primeru ne gre za spor med dediči, je bilo pritožbama ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (čl. 380 ZPP/77 in 365 ZPP v zvezi s čl. 163 ZD). V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje odločiti o zapuščini. Zapustnikova brata in sestra pa bosta morala svoje zahtevke uveljavljati v drugem postopku. Določbe ZPP/77 so uporabljene na podlagi določbe čl. 498 Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99).