VSL sklep I Cp 1956/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Sodišče lahko oprosti stranko plačila taks le v primeru, če bi bila s plačilom teh občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja ali se preživljajo njeni družinski člani.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog prvotožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks.

Prvotoženec se proti sklepu pritožuje in zatrjuje bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Navaja, da ne drži navedba sodišča glede prejetega skupnega dohodka prvotoženca v višini 1,354.115,00 SIT. Toženec sicer prejema vsak mesec pokojnino, vendar je SPIZ v letu 1998 tožniku nakazal bistveno manj denarja, kot meni sodišče prve stopnje. Če pa slučajno sodišče misli pri navedbi toženčevega dohodka na katastrski dohodek, ki je odmerjen od velikosti zemljišč, pa prvotoženec poudarja, da nima od svojih zemljišč prav nobenega dohodka, pač pa samo velike izdatke. Če bi sodišče ovrednotilo, koliko potrebuje za preživljanje prvotoženec in koliko znašajo stroški za vzdrževanje in preživljanje njegove zakonske partnerice J. G., katera je že več desetletij nazaj precej bolna, saj ima srčne težave in mora redno hoditi k zdravnikom ter jemati draga zdravila, potem bi zanesljivo odločilo drugače, ter ga oprostilo sodnih taks.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče lahko oprosti stranko plačila taks le v primeru, če bi bila s plačilom teh občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja ali se preživljajo njeni družinski člani (1. odst. 13. člena Zakona o sodnih taksah - ZST in 3. odst. 168. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Pri tem mora sodišče glede na določbo 5. odst. 168. čl. ZPP pri odločanju skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati vrednost spornega predmeta, število oseb, ki jih stranka preživlja in dohodke ter premoženje, ki ga imajo stranka in njeni družinski člani.

Vse te okoliščine je prvostopno sodišče po predložitvi dokazil upoštevalo ter pravilno odločilo, da prvotoženec ne izpolnjuje pogojev za oprostitev. Neupravičeni so očitki v pritožbi, da je sodišče napačno navedlo podatke o skupnem dohodku prvotoženca v letu 1998, saj je to le povzelo podatke odločbe o odmeri dohodnine prvotožencu za leto 1998, ki izkazuje dohodek in osnovo za odmero dohodnine v višini 1,354.115,00 SIT. V tem znesku je zajeta pokojnina v višini 1,195.137,00 SIT in katastrski dohodek v višini 158.978,00 SIT. Odločba Davčnega urada Brežice, Izpostave Brežice, dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (224. čl. ZPP), zato je na strani prvotoženca dokazno breme za trditve, da nima od svojih nepremičnin prav nobenega dohodka ali koristi. Upoštevati je treba tudi, da so za prvotoženca sodne takse v tej pravdi sorazmerno nizke, saj mora sam poravnati le sodno takso za odgovor na tožbo, ki se odmeri po 3. odst. 18. čl. ZST po vrednosti zahtevka ob vložitvi odgovora na tožbo, medtem ko je po določbi 3. odst. 3. čl. ZST za nadaljnje sodne takse podana obveznost plačila za vse tri tožence nerazdelno. Zato kljub dejstvu, da prvotoženec preživlja svojo ženo, pritožbeno sodišče ne vidi razlogov za predlagano spremembo izpodbijanega sklepa oziroma njegovo razveljavitev. Pritožbeni razlogi niso podani, zato je potrebno zavrniti pritožbo kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. čl. ZPP).