VSL sklep I Cp 2193/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Če dedni dogovor ne vsebuje določbe o delitvi morebiti naknadno najdenega zapustnikovega premoženja, sodišče izda sklep s katerim prisodi to premoženje dedičem tako, kot so dedovali po prvem sklepu o dedovanju.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sodi v zapuščino 1/6 poslovnega lokala v pritličju nepremičnine vl.št. 720 k.o. ... ter je kot dediče na podlagi zakonitega dedovanja razglasilo zapustnikovega sina A. do 1/2, zapustnikovega vnuka B. in zapustnikovega vnuka C., vsakega do 1/4 celotne zapuščine.

Proti sklepu se pritožuje zapustnikov sin D. ter v pritožbi navaja, da je na prvi zapuščinski obravnavi po sklepu o dedovanju O 1146/67 hiša v Ljubljani pripadla zapustnikovemu sinu A., nepremičnine pod vl.št. 720 k.o. ... pa v celoti pritožniku, razen poslovnega lokala, ki je bil nacionaliziran za časa življenja zapustnika. Glede na dogovor v prejšnjem zapuščinskem postopku s sodedičem A., kateremu je v celoti pripadla hiša v Ljubljani, pritožnik meni, da nepremičnina v kraju X pripada njemu v celoti. Pritožnik predlaga, da mu sodišče prisodi celotno sedanjo zapuščino, ki je bila zapustniku odvzeta v denacionalizacijskem postopku.

Pritožba ni utemeljena.

Po sklepu o dedovanju z dne 23.1.1968, opr.štev. O 1146/67 sta po pokojnem E. podedovala njegovo zapuščino na podlagi zakonitega dedovanja njegova sinova A. in D., vsak do 1/2. Dediča sta si z dednim dogovorom razdelila zapuščino, vendar sta lahko pri tem upoštevala samo tisto premoženje, ki je bilo predmet dedovanja. Ta sporazum - dedni dogovor - ne vsebuje nobenih določb, ki bi se nanašale na nacionaliziran poslovni prostor v hiši v kraju X. O tem delu nepremičnine dediča nista sprejela nikakršnega dogovora, ki bi lahko bil podlaga za drugačno dedovanje v sedanjem postopku,ko je bil v denacionalizacijskem postopku vrnjen zapustniku poslovni lokal.

Zato za dedovanje tega dela zapuščine veljajo določbe Zakona o denacionalizacije in Zakona o dedovanju tako kot je sicer prvo sodišče utemeljilo svojo odločitev. Vsakemu izmed dedičev tako po zakonitem dedovanju pripada ena polovica zapuščine, oziroma ker namesto pritožnika dedujeta njegova otroka - zapustnikova vnuka, pripada njima vsakemu 1/4 zapuščine. Za dedovanje v drugačnem deležu v tej zapuščinski zadevi ni podane pravne podlage. Ker je torej prvostopni sklep pravilen in zakonit, je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje.