VSL sklep II Cp 1811/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrže kot nedovoljena.

[JEDRO]

Sklep o dedovanju je mogoče izpodbijati s pritožbo v roku 15 dni od vročitve (2. odst. 172. čl. ZD). Pritožbo lahko vložijo dediči, volilojemniki in druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine (175. čl. ZD) oz. ki so v postopku uveljavljale kakšno pravico iz naslova dedovanja (2. odst. 215. čl. ZD).

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedenim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg zapuščine, razglasilo dediče in zapuščino razdelilo v skladu z dednim dogovorom zakonitih dedičev.

Zoper takšen sklep se pritožuje zapustničina skrbnica za poseben primer S. Z. in uveljavlja terjatev do zapuščine.

Pritožba je nedovoljena.

Čeprav je pritožba vložena znotraj roka za vložitev pritožbe zoper dodatni sklep o dedovanju in čeprav pritožnica trdi, da izpodbija prav dodatni sklep o dedovanju, je iz pritožbenih navedb jasno razvidno,d a se dejansko pritožuje zoper sklep o dedovanju z dne 24.5.1999: z le-tem je odločeno, da zapustničino 1/2-ico nepremičnin, vpisanih v vl.št. 448 k.o. V. deduje M. Z., prav to odločitev pa pritožnica osporava in iz navedene nepremičnine uveljavlja poplačilo svoje terjatve.

Sklep o dedovanju je mogoče izpodbijati s pritožbo v roku 15 dni od vročitve (2. odst. 172. čl. ZD). Pritožbo lahko vložijo dediči, volilojemniki in druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine (175. čl. ZD) oz. ki so v postopku uveljavljale kakšno pravico iz naslova dedovanja (2. odst. 215. čl. ZD).

S. Z. do pravnomočnosti sklepa o dedovanju ni uveljavljala nobene pravice iz zapuščine oz. iz naslova dedovanja in ni zapustničina dedinja ali volilojemnica. Zato statusa stranke v postopku ni pridobila, kar pomeni, da ni podana njena legitimacija za vložitev pritožbe in jo je bilo zato potrebno zavreči (3. odst. 358. čl. ZPP).

Sicer pa njen zahtevek ni dednopravni, ampak obligacijskopravni, zato o njem ni mogoče odločati v zapuščinskem, ampak v pravdnem postopku, ki ga lahko sproži z vložitvijo ustrezne tožbe zoper zapustničine dediče, saj so z dedovanjem kot univerzalno sukcesijo nanje prešla vsa njena premoženjska razmerja; ne le pravice ampak tudi morebitne oveznosti (132. čl., 1. odst. 142. čl. ZD); dediči namreč z dedovanjem vstopijo v pravni položaj zapustnika.