VSL sklep II Cp 932/99 · VSL sklep II Cp 932/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO] Ker je bila pri prvotnem vložku vknjižena služnostna pravica, je sodišče prve stopnje prav ravnalo, ko je v nov vložek preneslo tudi ta vpis.

[OBRAZLOŽITEV] Na podlagi pogodbe o priznanju lastninske pravice z dne 15.10.1997 je L. Z. vložil zemljiškoknjižni predlog glede parc. št. 515/2 k.o. P. Predlagal je odpis te nepremičnine in pripis k vl. št. 341 te k.o. Sodišče prve stopnje je predlogu sicer ugodilo, vendar je hkrati preneslo služnostno pravico hoje in vožnje po parc. št. 515/2 v korist in za potrebe parc. št. 526/2 in 515/5, vpisanih pri vl. št. 318 te k.o. V zvezi s prenosom služnostne pravice hoje in vožnje po parc. št. 515/2 je L. Z. vložil ugovor, sodišče prve stopnje pa je z izpodbijanim sklepom ta ugovor zavrnilo in odločilo, da ostane sklep zemljiškoknjižne referentke v veljavi. Proti sklepu se L. Z. pritožuje iz enakih razlogov kot v ugovoru proti sklepu. Navaja nova dejstva in dokaze. Navedena služnost namreč po trditvah pritožnika ne obstaja. S tem namenom je 4.7.1998 vložil tudi tožbo pri naslovnem sodišču. Nato podrobno navaja, kako je tekel postopek v zvezi s podarjenim zemljiščem. Šteje, da je služnost vknjižena brez vsakršnega pravnega temelja. Pritožba ni utemeljena. Po določbi 92. člena ZZK - Zakona o zemljiški knjigi - v pritožbi pritožnik ne sme navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov. Zato pritožbeno sodišče teh pritožnikovih trditev ni upoštevalo. Sicer je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru določb 365. člena ZPP - Zakona o pravdnem postopku -, torej glede morebitnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (člen 63 ZZK v zvezi s členom 37 ZNP - Zakona o nepravdnem postopku). Pritožbeno sodišče je pri tem ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni napravilo nobene bistvene kršitve določb postopka in da je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje o tem, da je treba ugovor zavrniti. Razlogi, zaradi katerih je bilo treba to storiti, pa so naslednji: Kot je pravilno zapisalo sodišče prve stopnje, se po členu 21 ZZK vknjižba dovoli na podlagi javne ali zasebne listine, ki mora vsebovati veljaven pravni temelj. Taka listina je v obravnavanem primeru pogodba o priznanju lastninske pravice z dne 15.10.1997, na podlagi katere je L. Z. predlagal odpis parc. št. 515/2 k.o. P. 126. člen ZZK določa, da če se nepremičnina odpiše od zemljiškoknjižnega vložka in vpiše v drug vložek, se v ta vložek prenesejo vpisi iz prvotnega vložka, ki se nanašajo na odpisano nepremičnino. Pri prvotnem vložku je bila glede parc. št. 515/2 vknjižena služnostna pravica v korist parc. št. 526/2 in 515/5 k.o. P. Sodišče prve stopnje je torej prav ravnalo, ko je v nov vložek preneslo tudi vpise iz prvotnega vložka, saj ni bilo priloženo soglasje, da se vpisi ne prenesejo (člen 127 ZZK). Glede na to so nebistvene vse trditve, ki jih v ugovoru navaja pritožnik, pa tudi tiste, ki jih navaja v pritožbi. Hkrati so to tudi razlogi, zaradi katerih je bilo treba ugovor zavrniti. Tako je bilo torej treba pritožbo zavrniti in potrditi pravilno odločitev sodišča prve stopnje (člen 95 točka 2 ZZK). Določbe prejšnjega ZPP so v tem sklepu uporabljene glede na čl. 498 ZPP/99.