VSL sklep III Cp 1695/99 · Višje sodišče v Ljubljani
Legislator summary
AI generatedPritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Po 2. odst. 53. čl. ZIZ pa se šteje, da je ugovor neobrazložen, in kot tak neutemeljen, če dolžnik v njem ne navede dejstev, s katerimi ga utemeljuje in ne predloži dokazov.
Legislator headnote
AI generatedVSL sklep III Cp 1695/99 · Višje sodišče v Ljubljani: Na podlagi ocene, da je neutemeljen, je izvršilno sodišče sklep o izvršbi vročilo višjemu sodišču, naj po pooblastilu 2. odstavka 54. člena ZIZ o njem odloči kot o pritožbi.
Keywords
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Po 2. odst. 53. čl. ZIZ pa se šteje, da je ugovor neobrazložen, in kot tak neutemeljen, če dolžnik v njem ne navede dejstev, s katerimi ga utemeljuje in ne predloži dokazov.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom o izvršbi dolžnico zavezalo upnici plačati 73.052,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 27.7.1999 do plačila in stroške izvršilnega postopka, odmerjene na 18.842,32 SIT ter zaradi izterjave navedenih zneskov dovolilo izvršbo z rubežem ene tretjine denarnih prejemkov dolžnice in prenosom le-teh na upničin račun.
Takšen sklep s pravočasnim laičnim ugovorom dolžnica izpodbija.
Navaja, da ga izpodbija tako po temelju kot po višini, nato pa pojasni, da je dolg vedno bila pripravljena poravnati vključno z obrestmi, vendar zaradi brezposebnosti tega ni zmogla. Sedaj se je zaposlila in se je z upnico že večkrat dogovorila, da ji bo poslala nove položnice, po katerih bo dolg odplačala obročno, saj ga v enkratnem znesku ne zmore. Zato ker bo terjatev poravnala čimprej, predlaga razveljavitev sklepa o izvršbi.
Na podlagi ocene, da je neutemeljen, je izvršilno sodišče sklep o izvršbi vročilo višjemu sodišču, naj po pooblastilu 2. odstavka 54. člena ZIZ o njem odloči kot o pritožbi.
Pritožba ni utemeljena tudi po oceni pritožbenega sodišča.
Iz razlogov ugovora je razvidno, da dolžnica terjatev priznava tako po temelju kot po višini, čeprav uvodoma sama zatrdi ravno nasprotno.
V delu, s katerim smiselno izpodbija odločbo v delu, s katerim je za izterjavo dolga dovoljena izvršba, pa je ugovor neobrazložen in zato neutemeljen: dolžnica v dokaz svoje trditve, da je bilo dogovorjeno obročno plačilo (če s tem meni, da terjatev še ni zapadla), ni predlagala nobenega dokaza. Po 2. odst. 53. čl. ZIZ pa se šteje, da je ugovor neobrazložen in kot tak neutemeljen, če dolžnik v njem ne navede dejstev, s katerimi ga utemeljuje in ne predloži dokazov.
Navedeno je narekovalo odločitev, razvidno iz izreka sklepa (2. točka 380. člena ZPP).