Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep III Cp 1868/99 ECLI:SI:VSLJ:1999:III.CP.1868.99 AI generated

VSL sklep III Cp 1868/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Case Number VSL sklep III Cp 1868/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Pritožba se zavrže.

Legislator headnote

AI generated
VSL sklep III Cp 1868/99 · Višje sodišče v Ljubljani: Pritožba se zavrže. «[JEDRO] Pritožba je nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki te pravice ni imela, pa tudi če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. Nedovoljeno pritožbo zavrže sodišče druge stopnje, če tega ni storilo že sodišče prve stopnje.»

Keywords

AI generated
mootness by time lapse violation of res judicata passage of time declaration of legal mootness statutory deadlines refusal of postponement

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrže.

[JEDRO] Pritožba je nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki te pravice ni imela, pa tudi če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. Nedovoljeno pritožbo zavrže sodišče druge stopnje, če tega ni storilo že sodišče prve stopnje.

[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo 2. točko svojega sklepa o izvršbi, opr. št. Ig 98/01720 z dne 22.6.1998 in obenem še odločilo, da bo o zahtevku odločalo v pravdnem postopku. Proti sklepu se pritožuje Helsinški monitor, Združenje za človekove pravice iz Ljubljane. Uveljavlja, da ni identičen z dolžnikom, zato predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pritožba ni dopustna. Pritožnik v svoji pritožbi utemeljeno opozarja na to, da ga ni mogoče enačiti s tistim dolžnikom, kakršnega je upnik kot takega opredelil v svojem predlogu za izvršbo. To pa pomeni, da v tem postopku nima položaja stranke, zaradi česar njegova pritožba ni dopustna. Njegova pritožba pa ni dopustna še iz drugega nadaljnega razloga. Pritožnik namreč s svojo pritožbo ne more doseči zase boljše rešitve, kakršna izhaja iz izpodbijanega sklepa, kar pomeni, da za pritožbo tudi nima pravnega interesa. Tako se pokaže, da bi njegovo pritožbo moralo zavreči kot nedopustno že sodišče prve stopnje v skladu z določbami 1. in 3. odstavka 358. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 14. členom Zakona in izvršilnem postopku (ZIP). Ker tega ni storilo, je tako ravnalo sodišče druge stopnje, na podlagi pooblastila, ki mu ga daje določba 367. člena ZPP.