Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep III Cp 1764/99 ECLI:SI:VSLJ:1999:III.CP.1764.99 AI generated

VSL sklep III Cp 1764/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Case Number VSL sklep III Cp 1764/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Sklep o izvršbi se razveljavi v delu, s katerim je dovoljena izvršba, postopek pa se bo nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Ker je ugovor obrazložen, bi moralo sodišče prve stopnje ravnati v skladu z 2. odstavkom 62. člena ZIZ, t.j. razveljaviti sklep o izvršbi v delu, s katerim je dovoljena izvršba ter nadaljevati postopek kot v ugovoru zoper plačilni nalog.

Legislator headnote

AI generated

VSL sklep III Cp 1764/99 · Višje sodišče v Ljubljani: Ker je ugovor obrazložen, bi moralo sodišče prve stopnje ravnati v skladu z 2. odstavkom 62. člena ZIZ, t.j. razveljaviti sklep o izvršbi v delu, s katerim je dovoljena izvršba ter nadaljevati postopek kot v ugovoru zoper plačilni nalog.

Keywords

AI generated
obligation to pay capacity to incur bill liability customs liability credit mandate european order for payment procedure obligation to obtain
AI generated
VSM Sklep I Ip 268/2023
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pod točko I izreka ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi I 89/2022 z dne 13.
VSM Sklep I Ip 443/2020
Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi I 93/2020 z dne 28.
VSM Sklep I Ip 778/2022
Sodišče prve stopnje je upnika kot kupca oprostilo plačila kupnine v višini 208.756,50 EUR, naložilo pa mu je plačilo razlike kupnine v znesku 3.347,50 EUR in davek od prometa nepremičnin v znesku 4.158,89 EUR v roku 30 dni od prejema sklepa. Dolžnik v pravočasni pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje domaknilo nepremičnino v nerazumno dolgem roku, kar kaže na favoriziranje upnika. Upnik je deležen daljšega plačilnega roka (več kot 4 mesece) kot morebitni drugi kupci in kot je bil določen v odredbi o prodaji. Dolžnik predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Pritožbenih stroškov ne priglaša.
VSL Sklep I Ip 925/2024
Z izpodbijanim sklepom o izvršbi je sodišče odločilo, da se dolžniku naloži, da v roku 8 dni po vročitvi sklepa upniku poravna v predlogu navedeno terjatev na račun, kot je naveden v predlogu ter je dovolilo predlagano izvršbo z rubežem in cenitvijo dolžnikovih premičnih stvari, z rubežem plače in z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet (OPP). Stroške upnika je odmerilo na 147,20 EUR, določilo izvršitelja in navedlo, da bo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi izvršilni postopek vodilo in o njem odločalo Okrajno sodišče v Brežicah.
UPRS sodba III U 122/2016
Z izpodbijanim sklepom je toženka sklenila, da je tožnica dolžna v roku 15 dni od pravnomočnosti tega sklepa na račun toženke plačati znesek v višini 2.979,94 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je bila z odločbo, št. Bpp 9/2006 z dne 14. 4. 2003, tožnici odobrena brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP) za nepravdni postopek zaradi razdelitve nepremičnin v solastnini. V navedenem postopku, ki se je vodil pred Okrajnim sodiščem v Kopru pod št. N 16/2006, je bila med tožnico kot predlagateljico in nasprotno udeleženko A.A. sklenjena sodna poravnava, na podlagi katere je tožnica pridobila kupnino v višini 200.000,00 EUR (poplačilo are v višini 10.000,00 EUR, znesek kupnine 100.000,00 EUR in nato še znesek 90.000,00 EUR), v zameno pa je svoj delež nepremičnine prepustila v izključno last nasprotni udeleženki. Tožnica je torej v nepravdnem postopku uspela in pridobila premoženje, to je denarna sredstva. Iz naslova odobrene BPP je bilo plačano skupaj 5.949,87 EUR, in sicer 4.882,04 EUR za nagrado in stroške odvetnice B.B., za nagrado in stroške izvedencev C.C. in D.D. pa 46,75 EUR oziroma 1.021,08 EUR. Toženka ugotavlja, da je tožnica v postopku pridobila sredstva, katerih vrednost nekajkrat presega iz naslova BPP izplačana sredstva, ter zaključi, da je tožnica dolžna vrniti polovico izplačanih sredstev. Pri tem se opre na določbe prvega in petega odstavka 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Navede še, da je tožnica v svojem odgovoru z dne 5. 1. 2016 glede zmožnosti plačevanja pojasnila, da tega denarja nima, stara je 63 let, prejema 565 EUR pokojnine mesečno, pred tem je bila dalj časa brezposelna. Glede na njen predlog za odpis dolga je toženka preverila podlago za oprostitev plačila vseh ali dela stroškov postopka, vendar je ugotovila, da je tožnica samska oseba z mesečnim prejemkom v višini 565,00 EUR, zato ni izpolnjen kriterij, da stroškov ne more plačati brez škode za svoje preživljanje, družinskih članov pa ne vzdržuje. Toženka dodaja, da je upoštevala, da so stroški visoki v primerjavi z izkazanimi mesečnimi prejemki tožnice, zato je slednjo treba poučiti o možnosti obročnega odplačevanja dolga, ki pa ne sme trajati več kot pet let. Po navedenem tožnico poziva, da v 15 dneh od pravnomočnosti sklepa plača naloženi znesek, ker bo sicer sprožen postopek prisilne izvršbe.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Sklep o izvršbi se razveljavi v delu, s katerim je dovoljena izvršba, postopek pa se bo nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.

[JEDRO]

Ker je ugovor obrazložen, bi moralo sodišče prve stopnje ravnati v skladu z 2. odstavkom 62. člena ZIZ, t.j. razveljaviti sklep o izvršbi v delu, s katerim je dovoljena izvršba ter nadaljevati postopek kot v ugovoru zoper plačilni nalog.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžniku naložilo, da mora v 8 dneh plačati 865.711,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi ter 28.020,00 SIT stroškov izvršilnega postopka. Dovolilo je izvršbo na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik na računu pri APP Ljubljana.

Zoper ta sklep je ugovarjal dolžnik, pri čemer navaja, da je svoj dolg poravnal. Račun z dne 1.10.1998 je plačal 26.1.1999, račun z dne 1.3.1999 12.7.1999, račun z dne 1.4.1999 pa 16.7.1999. Zamudne obresti dolžniku dosedaj nikoli niso bile zaračunane, razen tega pa so obrestni računi tudi napačni in se iz zneskov glavnic ne ve, na katere račune se nanašajo. Obračun obresti od zneska 117.590,00 SIT se nanaša na račun z dne 4.5.1998, ki je bil plačan 8.10.1998. Obračun obresti za ta znesek pa je od 19.5.1995 do 8.10.1998, kar je gotovo napačno, saj je valuta za ta račun 19.5.1998 in ne 19.5.1995. Ker je sodišče prve stopnje ugovor poslalo višjemu sodišču, je to o njem odločilo kot o pritožbi (5. odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).

Pritožba je utemeljena.

Res je, da mora biti obrazložen tudi ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, kar pomeni, da mora dolžnik v njem navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze (sicer se ugovor šteje kot neutemeljen - 2. odstavek 53. člena ZIZ). V konkretnem primeru je dolžnik ravnal v skladu s to zahtevo. V ugovoru namreč navaja, da je obveznost prenehala zaradi izpolnitve ter v ta namen predlaga tudi listinske dokaze. Sodišče prve stopnje bi moralo zato ravnati v skladu z 2. odstavkom 62. člena ZIZ, t.j. razveljaviti sklep o izvršbi v delu, s katerim je dovolilo izvršbo ter nato nadaljevati postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Zato je pritožbeno sodišče razveljavilo sklep o izvršbi v delu, s katerim je dovoljena izvršba (3. točka 380. člena Zakona o pravdnem postopku).