VSL sklep III Cp 1783/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Povrnitev izvršilnih stroškov je mogoče zahtevati le v tridesetih dneh od dneva, ko je bil končan postopek. Izvršba zaradi oprave dejanj je končana z dnem, ko je bilo predmetno dejanje opravljeno.

Upnikov predlog za odmero nadaljnjih izvršilnih stroškov, vložen nekaj mesecev po opravi dejanja, je zato prepozen in ga je kot takega treba zavreči.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo upnikov predlog za odmero nadaljnjih izvršilnih stroškov in upniku naložilo plačilo dolžnikovih izvršilnih stroškov v znesku 169.593,97 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 30.9.1999 do plačila.

Proti sklepu se je pritožil upnik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da je sodišče namerno popolnoma pristransko odločilo v njegovo škodo. Odločitev sodišča je zmotna in nezakonita, zato predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenega razloga, po uradni dolžnosti pa glede bistvenih kršitev določb postopka in pravilne uporabe materialnega prava, in sicer v skladu z 2.odstavkom 350.člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, ZPP) v zvezi s 366.členom ZPP in 14.členom Zakona o izvršilnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 20/78, ZIP). Pri tem ni zasledilo nobenih takih kršitev, odločitev sodišča prve stopnje pa je pravilna.

Po določbi 7.odstavka 32.člena ZIP, veljavnem v času vložitve upnikovega predloga za odmero nadaljnjih izvršilnih stroškov, je povrnitev izvršilnih stroškov mogoče zahtevati le v tridesetih dneh od dneva, ko je bil izvršilni postopek končan.

V obravnavani zadevi je bila na predlog upnika dovoljena izvršba zaradi oprave nadomestnega dejanja (po 1. in 2.odstavku 224.člena ZIP). To pomeni, da je bil izvršilni postopek končan, ko je bilo predmetno dejanje opravljeno (ko je bilo vseh 22 kostanjevih kolov postavljenih na prejšnje mesto). Upnik in dolžnik sta vsak zase zatrjevala, da sta vzpostavila prejšnje stanje, in pri tem navajala tudi različen čas vzpostavitve. Tudi po mnenju višjega sodišča ugotovitev točnega časa postavitve kolov na staro mesto v konkretenem primeru sploh ni potrebna, saj je bil tako v primeru vzpostavitve prejšnjega stanja po upniku kot tudi v primeru, da bi to storil dolžnik, izvršilni postopek končan več kot trideset dni pred vložitvijo predloga za odmero nadaljnjih izvršilnih stroškov. V zvezi s tem se pritožbeno sodišče iz enakih razlogov, kot so navedeni v izpodbijanem sklepu, strinja z zaključkom prvostopnega sodišča, da je bil upnik tisti, ki je vzpostavil prejšnje stanje, to pa nekaj dni pred 30.11.1992, ko je bil izstavljen račun Obrtne zadruge Metlika št. 611-0250/92. Ker je bil torej izvršilni postopek v konkretnem primeru končan v novembru 1992, je upnikov predlog za odmero nadaljnjih izvršilnih stroškov v znesku 172.788,00 SIT, poslan na sodišče dne 20.4.1993, prepozen. Predlog je bil namreč vložen več kot trideset dni po koncu izvršilnega postopka. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju upnikovega predloga kot prepoznega je zato pravilna. Prav tako pa je sodišče prve stopnje na podlagi 6.odstavka 32.člena ZIP pravilno odmerilo dolžnikove izvršilne stroške, saj je te odmerilo v skladu z Zakonom o sodnih taksah (Uradni list SRS, št.

30/78) in Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 7/95).

Ker torej pritožbeni razlog ni podan, prav tako pa tudi ne kršitve, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo upnika zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2.točka 365.člena ZPP v zvezi s 14.členom ZIP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker ti niso bili priglašeni.