VSL sklep III Cp 1530/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji izvršilni stroški.

[JEDRO]

Če upnik vloži predlog za izvršbo na podlagi pravnomočne sodbe zoper zapustnika, se izvršba vodi zoper dediča, če je predlogu priložen pravnomočen sklep o dedovanju.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za izvršbo zavrnilo, ker je bil upnik v zapuščinskem postopku napoten na pravdo, kajti dediči njegove terjatve niso poznali.

Zoper sklep se po svojem pooblaščencu pritožuje upnik, ki uveljavlja pritožena razloga napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev izvršilnega postopka ter sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožnik navaja, da je sodišče prve stopnje prekršilo določbo 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, upnik naj bi namreč v skladu z navedeno določbo izkazal prehod obveznosti na dolžnika s predložitvijo pravnomočnega sklepa o dedovanju. Dejstvo, da dediči njegove terjatve niso priznali, je po njegovem irelevantno, terjatev je namreč ugotovljena z izvršilnim naslovom, to je z zamudno sodbo. Pritožnik dalje poudarja, da je vložitev tožbe celo nemogoča, saj gre v tem primeru za zadevo, o kateri je že bilo odločeno.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožbene navedbe v celoti držijo.

Upnik je predlog za izvršbo vložil na podlagi sodbe Temeljnega sodišča v Novem mestu, opr.št. P 231/91 z dne 22.11.1991, na podlagi katere je A.S. dolžan izpolniti to, kar sedaj upnik zahteva v izvršbi. Dolžnik v tej zadevi B.S. je eden izmed dedičev toženca iz zgoraj navedene pravde. Upnik je predlogu za izvršbo priložil tudi sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Novem mestu, opr.št. D 155/94 z dne 3.2.1997. Ker dediči po samem zakonu (142/1 in 142/3 čl. Zakona o dedovanju - ZD) nerazdelno odgovarjajo za zapustnikove dolgove do višine vrednosti svojega dednega deleža, je torej upnik s tem, ko je priložil navedeni sklep o dedovanju, izpolnil obveznost iz 24. člena ZIZ. Pritožnik ima prav, ko trdi, da mu ni potrebno vložiti nobene tožbe, saj je bilo o terjatvi že odločeno. Ker je sodišče prve stopnje iz navedenih razlogov prekršilo določbo 24. člena ZIZ, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (354. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku naj sodišče prve stopnje upoštevaje razloge tega sklepa vnovič odloči o predlogu za izvršbo.