VSL sklep II Kp 420/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba obdolženčevega zagovornika se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO] Utemeljenost suma kot temelj odločitev o podaljšanju pripora je bila z izpodbijanim sklepom pravilno ugotovljena. Dva dni po storjenem kaznivem dejanju je bil obdolžencu zasežen del ukradenih predmetov pri čemer se je za neresničnega izkazal zagovor enega od soobdolžencev, da je kaznivo dejanje storil sam, saj so bile na kraju storitve najdene prstne sledi tretjega soobdolženca, pri četrtem pa prav tako del ukradenih predmetov. Pritožba obdolženčevega zagovornika je bila zato zavrnjena kot neutemeljena.

[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijanim sklepom je izvenobravnavni senat sodišča prve stopnje zoper obdolženega M. Č. na predlog preiskovalne sodnice na podlagi 2. odstavka 205. člena ZKP podaljšal pripor iz pripornih razlogov po 1. in 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP še za en mesec in sicer do 8.12.1999 do 19.10 ure. Zoper takšen sklep se je pritožil zagovornik zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter obdolžencu pripor odpravi. Višja državna tožilka je predlagala zavrnitev pritožbe. Pritožba ni utemeljena. Na podlagi doslej zbranih dokazov ni dvoma, da so policisti dva dni po storjenem kaznivem dejanju obdolžencu zasegli tri potne listine, od katerih dve izvirata iz vloma v hišo oškodovancev N., z najdeno prstno sledjo soobdolženega Z. D. na kraju storitve kaznivega dejanja pa je v tej fazi kazenskega postopka zanesljivo izključen zagovor soobdolženega K., da je v stanovanjsko hišo vlomil sam, tedaj brez prisotnosti in udeležbe obdolženega Č. Ker so bili istočasno tudi pri soobdolženemu M., ki je prav tako zanikal udeležbo pri storitvi kaznivega dejanja, najdeni predmeti iz oškodovančeve hiše, obdolženi Č. pa je priznal druženje z ostalimi soobdolženci na dan storitve kaznivega dejanja, ni mogoče pritrditi pritožbenim izvajanjem obdolženčevega zagovornika, da utemeljenost suma za storitev kaznivega dejanja pri obdolženemu Č. ni podana. Ker se pritožnik istočasno strinja, da eventuelno res obstojita dva priporna razloga, o katerih je ob istem dejanskem stanju in v zvezi z istim izpodbijanim sklepom pritožbeno sodišče že odločalo, je pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.