VSL sklep I Kp 867/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, Zunanji oddelek v Kočevju, se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Oceno sodišča prve stopnje, da besede v pritožbi "pa tudi vi gospa sodnica, ki boste to brala, bi bil že skrajni čas, da naredite spravo do drugače mislečih, kajti v preteklosti je bila vaša rodbina vedno na strani revolucionarjev, ki kot je sedaj znano, niso le-ti spoštovali nobene etike, morale in pravice do življenja," niso negativna vrednostna sodba in da ni viden namen zaničevanja, je pravilna.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v Kočevju je dne 18.5.1999 izdalo sklep, s katerim je zavrglo obtožni prdlog Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, Zunanji oddelek v Kočevju, da je obdolženi razžalil uradno osebo v zvezi z opravljanjem njene službe, s tem, da je dne 28.1.1998 v pritožbi zoper odločbo sodnika za prekrške R..., napisal sodnici za prekrške: "Pa tudi vi gospa sodnica, ki boste to brala, bi bil že skrajni čas, da naredite spravo do drugače mislečih, kajti v preteklosti je bila vaša rodbina vedno na strani revolucionarjev, ki kot je sedaj znano, niso le ti spoštovali nobene etike, morale in pravice do življenja", s čimer naj bi storil kaznivo dejanje razžalitve po 1. odstavku 169. čl. KZ v zvezi z 2. odst. 168. čl. KZ.

Zoper ta sklep se je pravočasno pritožilo Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, Zunanji oddelek v Kočevju, in predlagalo, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in sklep razveljavi, ter zadevo vrne v novo odločitev.

Pritožba ni utemeljena.

Okrožno državno tožilstvo v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje spregledalo smisel obdolženčeve izjave, ki je v tem, da oškodovanka izhaja iz revolucionarne družine in ker revolucionarji niso upoštevali nikakršne morale, etike in pravice do življenja, jih tudi oškodovanka ne upošteva. To pa je po mnenju pritožnika nedvomno žalitev.

Sodišče prve stopnje je utemeljeno ugotovilo, da je pritožba obdolženca pisana v spoštljivem slogu, tako da iz besedila pritožbe ni mogoče razbrati ražalitvenega namena obdolženca. Navedbe obdolženca niso žaljive, ker je s tem obdolženi le izrazil svoje mnenje, pri tem pa ni mogoče ugotoviti oz. občutiti zaničevalnega namena niti ne negativne vrednostne sodbe. Zato je po oceni sodišča druge stopnje sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da očitano dejanje nima znakov kaznivega dejanja, čeprav je neprimerno, da se v pritožbene razloge meša vprašanje sprave.

Zato je Višje sodišče pritožbo Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, Zunanji oddelek v Kočevju, zavrnilo kot neutemeljeno.