VSL sklep II Cpg 1103/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Ugovor dolžnika (z dne 7.10.1999) se zavrne kot neutemeljen in se sklep o izvršbi potrdi.

[JEDRO] Ugovor mora biti po 2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ obrazložen. Na navedeno je bil dolžnik v pravnem pouku izpodbijanega sklepa posebej opozorjen, pa je kljub temu ugovarjal neobrazloženo, saj v ugovoru (zoper naložitveni del sklepa o izvršbi) ni navedel nobenega dejstva, s katerim bi obrazloženo oporekal nastanku in višini vtoževane terjatve, v tej smeri tudi ni priložil nobenega dokaza. Prav tako pa je dolžnikov ugovor (neobrazložen in v posledici) neutemeljen v delu, v katerem je dolžnik oporekal opravi izvršbe na naslovu D, S. ulica 12, saj je ta naslov kot sedež družbe vpisan v sodni register (29. člen ZGD). Če je navedeni naslov dolžnika hkrati tudi naslov staršev ustanovitelja, pa to ne more biti razlog za neopravo izvršbe pri dolžniku, ki ima sedež (po podatkih sodnega registra) na istem naslovu.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je neobrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi. Dolžnik je v ugovoru navedel, da sedež dolžnika nikoli ni bil na naslovu D., S. ulica 12, kjer je bil dolžniku sklep o izvršbi "posredovan". Svojim navedbam v dokaz je dolžnik priložil odločbo Mestne uprave za inšpekcijske službe z dne 4.3.1991 (priloga B1), sklep o povrnitvi stroškov istega orgnana z dne 5.3.1991 (priloga B2), gradbeno dovoljenje upravne enote Domžale z dne 28.3.1995 (priloga B3) in odločbo istega organa z dne 27.2.1996 (priloga B4). Družba je bila ustanovljena leta 1990 s sedežem na naslovu staršev ustanovitelja, ker takrat še ni bil znan sedež poslovanja. V letu 1991 pa je dolžnik začel poslovati na naslovu Ka. ul. 1, kjer je posloval vse do leta 1995, do preselitve v D., na naslov Ko. ul.1. Glede na to naslov staršev ustanovitelja tudi ne more biti kraj morebitnega rubeža, saj dolžnik na tej lokaciji nikoli ni imel svojega imetja. Ugovor ni utemeljen. Zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine lahko dolžnik (v roku 8 dni od njegove vročitve) vloži ugovor (prim. 2. in 3. odst. 9. člena ZIZ). Vendar pa mora biti ugovor obrazložen (po 2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ). Tako mora dolžnik v njem navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Na navedeno je bil dolžnik v pravnem pouku izpodbijanega sklepa posebej opozorjen, pa je kljub temu ugovarjal neobrazloženo, saj v ugovoru (zoper naložitveni del sklepa o izvršbi) ni navedel nobenega dejstva, s katerim bi obrazloženo oporekal nastanku in višini vtoževane terjatve, v tej smeri tudi ni priložil nobenega dokaza. Prav tako pa je dolžnikov ugovor (neobrazložen in v posledici) neutemeljen v delu, v katerem je dolžnik oporekal opravi izvršbe na naslovu D., S. ulica 12, saj je ta naslov kot sedež družbe vpisan v sodni register (29. člen ZGD). Če je navedeni naslov dolžnika hkrati tudi naslov staršev ustanovitelja, pa to ne more biti razlog za neopravo izvršbe pri dolžniku, ki ima sedež po podatkih sodnega registra na istem naslovu. Glede na povedano je bil nadaljnji postopek sodišča prve stopnje, ki je zadevo poslalo višjemu sodišču, da o ugovoru odloči kot o pritožbi, v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ. Ob preizkusu izpodbijane določbe tudi ni najti razlogov, na katere je sodišče pri odločanju o ugovoru dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je bilo potrebno ugovor dolžnika zavrniti kot neutemeljen in izpodbijani sklep o izvršbi potrditi (po 2. točki 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ). Izrek o ugovornih stroških je odpadel, ker jih dolžnik ni priglasil.