VSL sodba I Cpg 1235/98 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, to je glede odločitve o zamudnih obrestih spremeni tako, da se glasi: "- 13.611,00 SIT od 26.3.1995 do plačila - 33.279,50 SIT od 9.4.1995 do plačila - 33.557,70 SIT od 28.4.1995 do plačila", pri čemer te tri alinee izreka nadomeščajo obe alinei 1. točke in 2. točko izreka prvostopne sodne. Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 8.740,00 SIT v 8 dneh.

[JEDRO] Zamudne obresti tečejo od zapadlosti terjatve do plačila, zato je odločitev o ugoditvi zahtevku za zamudne obresti le do določenega datuma in ne do plačila, materialnopravno zmotna.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v veljavi v delu, s katerim je bilo toženi stranki naloženo, da mora plačati tožeči stranki tri račune za dobavljeno blago v skupnem znesku 80.448,20 SIT z zamudnimi obrestmi in sicer od 13.611,00 SIT od 26.3.1995 do 28.3.1995 in od 33.279,50 SIT od 9.4.1995 do 12.4.1995. Tožbeni zahtevek za obresti od navedenih zneskov za čas do plačila in od 33.557,70 SIT od zapadlosti (datum zapadlosti je 27.4.1995) do plačila je zavrnilo. Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila in predlagala njeno spremembo tako, da bo tudi tožbenemu zahtevku za zamudne obresti v celoti ugodeno. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba je utemeljena. Iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje sledi, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke tako kot je bil postavljen, v celoti utemeljen. Prvostopno sodišče pa je pri ocenjevanju utemeljenosti tožbenega zahtevka očitno pomotoma štelo, da je ta tak, kot je bil postavljen v tistem delu predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, s katerim je bila predlagana dovolitev izvršbe. V tem delu izvršilnega predloga je tožeča stranka res narobe navedla tek obresti. Vendar pa jih je pravilno zahtevala v delu izvršilnega predloga, s katerim je zahtevala, da se toženi stranki naloži plačilo njene obveznosti. In ravno o tem delu odloča sodišče prve stopnje v pravdi, saj je bil v izvršilnem delu sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pravnomočno razveljavljen. V dajatvenem delu predloga za izvršbo je torej tožeča stranka zahtevala zamudne obresti od zapadlosti do plačila, in to po ugotovitvah sodišča prve stopnje utemeljeno. To pa pomeni, da je odločitev o zamudnih obrestih v izpodbijanem delu sodbe materialnopravno zmotna. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 4. točke 373. člena ZPP napadeno sodbo spremenilo tako, da je tožeči stranki prisodilo zamudne obresti od vseh treh računov od zapadlosti (pri tem je bilo glede obeh v sodbi prve stopnje navedenih računov vezano na izrek te sodbe) do plačila. Skladno z določbo 1. odst. 154. člena v zvezi s 1. odst. 166. člena ZPP je sodišče druge stopnje odločilo, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti pritožbene stroške. Ti obsegajo nagrado pooblaščencu za sestavo pritožbe v višini 100 točk po odvetniški tarifi (vrednost spora je samo razlika v obrestih), kar glede na vrednost točke 87,40 SIT predstavlja 8.740,00 SIT.