Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cpg 498/99 ECLI:SI:VSLJ:1999:I.CPG.498.99 AI generated

VSL sklep I Cpg 498/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Case Number VSL sklep I Cpg 498/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Če upnik v stečajnem postopku ni bil napoten na pravdo zaradi ugotovitve obstoja terjatve, bodisi zato, ker velja njegova terjatev v stečajnem postopku za ugotovljeno (3. odstavek 142. člena ZPPSL), bodisi za to, ker sploh ni bila predmet preizkusa v stečajnem postopku (ker je upnik ni pravočasno ali sploh ni prijavil), je potrebno takšno tožbo zavreči v skladu z 2. odstavkom 187. člena ZPP.

Legislator headnote

AI generated

VSL sklep I Cpg 498/99 · Višje sodišče v Ljubljani: Iz izpodbijanega sklepa prvostopnega sodišča izhaja, da je bila tožeči stranki v stečajnem postopku terjatev v celoti priznana. Zato je odločitev prvostopnega sodišča, da tožeča stranka nima interesa za vodenje tega spora (2. odstavek 187. člena ZPP v zvezi s 142. členom ZPPSL) pravilna. Prvostopno sodišče je v posledici tega pravilno izdan sklep o izvršbi prvostopnega sodišča razveljavilo v 1. in 3. točki izreka in tožbo zavrglo v skladu z 2. odstavkom 288. člena ZPP.

Keywords

AI generated
unjustified procedural delay time limit for revision reopening of the file retroactivity of a law previous legal status reassignment of claim
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Če upnik v stečajnem postopku ni bil napoten na pravdo zaradi ugotovitve obstoja terjatve, bodisi zato, ker velja njegova terjatev v stečajnem postopku za ugotovljeno (3. odstavek 142. člena ZPPSL), bodisi za to, ker sploh ni bila predmet preizkusa v stečajnem postopku (ker je upnik ni pravočasno ali sploh ni prijavil), je potrebno takšno tožbo zavreči v skladu z 2. odstavkom 187. člena ZPP.

V prvem primeru (ugotovljena terjatev) zato, ker je o zadevi že pravnomočno razsojeno (primerjaj 3. odstavek 142. člena ZPPSL), v drugem primeru (opustitev prijave terjatve v stečajnem postopku oziroma prepozna prijava terjatve) pa upnik nima pravnega interesa za vodenje takšne pravde, saj ne glede na izid pravde nima pravice do poplačila svoje terjatve.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče v 1. točki izreka ugotovilo, da je bil v navedeni zadevi postopek prekinjen od dne 18.11.1997 in da se z dnem 14.7.1998 nadaljuje. V 2. točki izreka je sklep o izvršbi Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Litiji, opr.

št. Ig 7/92 z dne 15.11.1993, razveljavilo v 1. in 3. točki izreka in tožbo tožeče stranke zavrglo.

Zoper navedeno odločitev se pritožuje tožeča stranka, ki ocenjuje, da je prvostopno sodišče tožbo nepravilno zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa v delu, ki se nanaša na stroške tega postopka.

Tožeča stranka namreč pravdnih stroškov v stečajnem postopku tožene stranke ni mogla prijaviti, ker ji ti niso bili znani. Zato bi jih moralo priznati prvostopno sodišče.

Pritožba ni utemeljena.

Kot pravilno ugotavlja prvostopno sodišče je bil nad toženo stranko tekom tega postopka dne 18.11.1997 uveden stečaj. Glede na to je bila dolžna tožeča stranka celotno svojo terjatev prijaviti v stečajnem postopku v skladu s 1. odstavkom 137. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. RS, št. 67/93, 39/97 in 52/99; v nadaljevanju ZPPSL). Če upnik v stečajnem postopku ni bil napoten na pravdo zaradi ugotovitve obstoja terjatve bodisi zato, ker velja njegova terjatev v stečajnem postopku za ugotovljeno (3. odstavek 142. člena ZPPSL), bodisi zato, ker ni bila predmet preizkusa v stečajnem postopku (ker je upnik ni pravočasno ali sploh ni prijavil), je potrebno takšno tožbo zavreči. V prvem primeru (ugotovljena terjatev) zato, ker je o zadevi že pravnomočno razsojeno (primerjaj 3. odstavek 142. člena ZPPSL), v drugem primeru (opustitev prijave terjatev v stečajnem postopku oziroma prepozna prijava terjatve) pa upnik nima pravnega interesa za vodenje takšne pravde, saj ne glede na izid pravde nima pravice do poplačila svoje terjatve.

Iz izpodbijanega sklepa prvostopnega sodišča izhaja, da je bila tožeči stranki v stečajnem postopku terjatev v celoti priznana. Zato je odločitev prvostopnega sodišča, da tožeča stranka nima interesa za vodenje tega spora (2. odstavek 187. člena ZPP v zvezi s 142. členom ZPPSL) pravilna. Prvostopno sodišče je v posledici tega pravilno izdan sklep o izvršbi prvostopnega sodišča razveljavilo v 1. in 3. točki izreka in tožbo zavrglo v skladu z 2. odstavkom 288. člena ZPP.

Trditev tožeče stranke v pritožbi, da pravdnih stroškov v stečajnem postopku ni prijavila pomeni, da je tožeča stranka opustila prijavo terjatve v stečajnem postopku glede stroškov. To pa, kot je bilo zgoraj že obrazloženo, posledično prav tako pomeni, da nima pravnega interesa za vodenje pravde glede stroškov. Tožeča stranka bi imela pravni interes na ugotovitev obstoja svoje terjatve le v primeru, če bi svojo terjatev v stečajnem postopku pravilno prijavila in bi bila zaradi prerekanja s posebnim sklepom na pravdo napotena. Ker ne gre za tak primer, tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa za vodenje tožbe glede nastalih pravdnih stroškov.

Pritožbeni razlogi niso podani, kot tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti. Zato je bilo potrebno pritožbo tožeče stranke zavrniti kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrditi v skladu z 2. točko 380. člena ZPP.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odstavku 166. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.