VSL sklep II Cpg 1080/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Ugovor dolžnika (z dne 3.9.1999) se zavrne kot neutemeljen in se sklep o izvršbi potrdi.

[JEDRO]

Iz dolžnikovih ugovornih navedb, ki jih pritožbeno sodišče ocenjuje kot pojasnjevanje vzrokov za slabo finančno stanje na strani dolžnika, ni mogoče zaključiti, da bi z njimi dolžnik tudi obrazloženo oporekal obstoju in višini vtoževane terjatve (v tej smeri pa niti ni ponudil nobenega dokaza). Glede na to je bil nadaljnji postopek sodišča prve stopnje, ki je neobrazložen in v posledici neutemeljen ugovor poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi, v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je neutemeljen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Dolžnik je v ugovoru navedel, da je dolžnikovo sodelovanje z upnikom potekalo na transportnem in finančnem področju. Ker je temeljilo na obojestranskem interesu, je dolžnik v ta namen dne 9.3.1998 s finančnim posojilom v višini 1.000.000,00 SIT pomagal upniku pri reševanju njegovih finančnih problemov. Pri transportu sta imela dolžnik in upnik namen kupiti cisterne za prevoz bitumna, in s tem v zvezi je dolžnik prosil za garancijo N.. Nadalje je bilo dolžniku ukradeno tovorno vozilo z blagom za ruskega komitenta v skupni vrednosti 220.000 DEM, bil pa je tudi garant pri K. banki za družbo D... Ljubljana za 4.000.000,00 SIT in zaradi neplačevanja anuitet glavnega dolžnika ga je banka blokirala z akceptnimi nalogi.

Pripravlja se na prisilno poravnavo, v izogib stečaju. Glede na to zavrača navedbe v predlogu za izvršbo in predlaga, da se celotna problematika rešuje pred rednim sodiščem.

Ugovor ni utemeljen.

Zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine lahko dolžnik (v roku 8 dni od njegove vročitve) vloži ugovor (prim. 2. in 3. odst.

9. člena ZIZ). Vendar pa mora biti ugovor obrazložen (po 2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ). Tako mora dolžnik v njem navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Na navedeno je bil dolžnik v pravnem pouku izpodbijanega sklepa posebej opozorjen, pa je kljub temu ugovarjal neobrazloženo. Iz dolžnikovih ugovornih navedb, ki jih pritožbneno sodišče ocenjuje kot pojasnjevanje vzrokov za slabo finančno stanje na strani dolžnika, namreč ni mogoče zaključiti, da bi z njimi dolžnik tudi obrazloženo oporekal obstoju in višini vtoževane terjatve (v tej smeri pa niti ni ponudil nobenega dokaza).

Glede na to je bil nadaljnji postopek sodišča prve stopnje, ki je neobrazložen in v posledici neutemeljen ugovor poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi, v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ.

Ker tudi ni najti razlogov, na katere je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, je bilo potrebno ugovor dolžnika zavrniti kot neutemeljen in izpodbijani sklep o izvršbi potrditi (po 2. točki 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).

Izrek o ugovornih stroških je odpadel, ker jih dolžnik ni priglasil.