VSL sklep II Cpg 912/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO] Dolžnik svojih ugovornih navedb glede upnikovega dolga do "sestrske firme" sploh ne obrazloži glede tega, kako naj bi zatrjevani upnikov dolg do tretje osebe vplival na pravno razmerje med strankama tega postopka. Tudi ostalih ugovornih navedb dolžnik ne obrazloži, niti ne predlaga nikakršnih dokazov, zato je njegov ugovor neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zoper dolžnika dovolilo izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave zgoraj navedene terjatve. Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da je upnik hkrati tudi dolžnik dolžnikove "sestrske firme" Ad Sors d.o.o., ki je že vložila tožbo. Terjatev v celoti zavrača in predlaga sporazumno obojestransko poravnavo dolga. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika štelo za neutemeljen v skladu z 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje je na podlagi 2. odst. 54. čl. ZIZ dolžnikov ugovor obravnavalo kot pritožbo in ugotovilo, da ni utemeljena. ZIZ v 2. odst. 53. čl. dolžniku nalaga, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede dejstva in predloži dokaze, sicer se bo ugovor štel za neutemeljen. To določilo pritožbeno sodišče razlaga tako, da mora dolžnik navajati tista dejstva in predlagati tiste dokaze, ki bi - če bi se izkazali za resnične - lahko pripeljali do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik svojih navedb glede upnikovega dolga do "sestrske firme" sploh ne obrazloži glede tega, kako naj bi zatrjevani upnikov dolg do tretje osebe vplival na pravno razmerje med strankama tega postopka. Tudi ostalih ugovornih navedb dolžnik sploh ne obrazloži, niti ne predlaga nikakršnih dokazov. Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik ugovora ni utemeljil v skladu z 2. odst. 53. čl. ZIZ, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega. Ker drugostopno sodišče tudi pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ ni ugotovilo kršitev, je pritožbo na podlagi 2.točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišče prve stopnje.