VSL sodba I cpg 256/99 · Višje sodišče v Ljubljani
Legislator summary
AI generatedPritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
Legislator headnote
AI generatedVSL sodba I cpg 256/99 · Višje sodišče v Ljubljani: Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
Keywords
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO] Iz povratnice v spisu je razvidno, da je pritožnica vabilo na glavno obravnavo prejela.
[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi vzdržalo v veljavi v 1. točki izreka (za plačilo 14.852,40 SIT z zamudnimi obrestmi) in v 3. točki izreka (za plačilo 7.570,00 SIT izvršilnih stroškov). Sklenilo je še, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki njene nadaljnje pravdne stroške v višini 17.490,00 SIT z zamudnimi obrestmi. Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila. Navedla je, da ni prejela vabila za narok za glavno obravnavo. Tožeča stranka ji je poslala fotokopije vtoževanih računov po petih letih, njena trgovina pa ne posluje že tri leta. Sodišče prosi, da jo oprosti v delu, ki zadeva obresti. Dodala je še, da je vedno plačevala z gotovino in da je tudi pregled DURS-a pokazal, da v poslovanju ni bilo nobenih nepravilnosti. Smiselno je uveljavljala pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Pritožnica nima prav, ko uveljavlja, da ni prejela vabila na narok za glavno obravnavo. Kot je razvidno iz povratnice v spisu, je vabilo prejela dne 4.7.1998. Ostale pritožbene navedbe, tudi če bi bile resnične, niso take, da bi lahko spremenile odločitev prvostopnega sodišča. Vtoževane račune je vsekakor prejela vsaj skupaj s sklepom o izvršbi, za obveznosti ne odgovarja njena trgovina, pač pa sama kot fizična oseba, plačilo zamudnih obresti temelji na zakonski določbi (277. člen ZOR), zato ni podlage za oprostitev njihovega plačila, sama obveznost pa tudi ne temelji na kakšnih nepravilnostih, ki jih ugotavlja DURS. Ker se je izkazalo, da izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako ne tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (368. člena ZPP).