VSL sklep II Cpg 1004/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Ugovor dolžnika (z dne 3.9.1999) se zavrne kot neutemeljen in se sklep o izvršbi potrdi.

[JEDRO]

Ugovor mora biti po 2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ obrazložen. Na navedeno je bil dolžnik v pravnem pouku izpodbijanega sklepa posebej opozorjen, pa je kljub temu ugovarjal neobrazloženo. Za svoje navedbe o reklamaciji dobavljenega blaga namreč ni predložil prav nobenega dokaza. Ker dolžnik ni zatrjeval, da je do prenehanja upnikove terjatve že prišlo, pa njegovo sklicevanje na to, da se z upnikom dogovarja o pobotu, še ne more biti pravno upoštevno, saj navedbe v tej smeri še ne pomenijo obrazloženega oporekanja obstoju in višini vtoževane terjatve v smislu gornjih določb.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je neobrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Dolžnik je v ugovoru navedel, da terjatev, ki jo upnik uveljavlja v tem postopku, ni nastala v vtoževani višini, saj je dolžnik blago reklamiral, zaradi česar je moral upnik odpravljati napake na blagu.

To je dolžniku povzročilo dodatne stroške, o pobotanju katerih se dogovarja z upnikom.

Ugovor ni utemeljen.

Zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine lahko dolžnik (v roku 8 dni od njegove vročitve) vloži ugovor (prim. 2. in 3. odst.

9. člena ZIZ). Vendar pa mora biti ugovor obrazložen (po 2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ). Tako mora dolžnik v njem navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Na navedeno je bil dolžnik v pravnem pouku izpodbijanega sklepa posebej opozorjen, pa je kljub temu ugovarjal neobrazloženo. Za svoje navedbe o reklamaciji dobavljenega blaga namreč ni predložil prav nobenega dokaza. Ker pa dolžnik niti ni zatrjeval, da je do prenehanja upnikove terjatve že prišlo, pa njegovo sklicevanje na to, da se z upnikom dogovarja o pobotu, še ne more biti pravno upoštevno, saj navedbe v tej smeri še ne pomenijo obrazloženega oporekanja obstoju in višini vtoževane terjatve v smislu gornjih določb. Glede na to je bil nadaljnji postopek sodišča prve stopnje, ki je neobrazložen in v posledici neutemeljen ugovor poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi, v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ.

Ker tudi ni najti razlogov, na katere je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, je bilo potrebno ugovor dolžnika zavrniti kot neutemeljen in izpodbijani sklep o izvršbi potrditi (po 2. točki 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).

Izrek o ugovornih stroških je odpadel, ker jih dolžnik ni priglasil.