Appeal allowed: Court held 'immediate withdrawal' standard under ZPP Art. 158 must be interpreted by purpose, not grammar.

Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se zato izpodbijani sklep sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i v 2. tč. izreka, ki se nanaša na odločitev o stroških postopka in zadeva v tem obsegu vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.

[JEDRO]

Pravni standard iz 158. člena ZPP, ki zahteva od tožeče stranke "takojšen umik" tožbe, če se želi razbremeniti obveznosti povrnitve stroškov postopka nasprotni stranki, je potrebno razlagati glede na namen določbe in ne gramatikalno. Namen določbe pa je v tem, da po izpolnitvi zahtevka tožeča stranka ne bi nadaljevala s postopkom in s tem povzročala nepotrebne dodatne stroške.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom zaradi umika tožbe ustavilo postopek in tožeči stranki naložilo, da je dolžna povrniti toženi stranki 24.524,00 SIT pravdnih stroškov. Čeprav je tožeča stranka tožbo umaknila zato, ker je toženec izpolnil zahtevek, pa je prvostopno sodišče ocenilo, da ni upravičena do povrnitve stroškov postopka v smislu 158. čl. ZPP, ker je tožbo umaknila šele tik pred razpisano obravnavo in zato ni mogoče trditi, da jo je umaknila takoj po izpolnitvi zahtevka.

Zoper odločitev glede stroškov postopka se pritožuje tožeča stranka po pooblaščencu. Navaja, da je pred obravnavo izvedela, da je toženec prostor izpraznil v letu 1988, tožeči stranki pa ga ni izročil in ni nobenega primopredajnega zapisnika. Poleg tega pa tožeča stranka meni, da je nemoralno in pravno nedopustno, da je tožeči stranki naloženo, da mora poravnati pravdne stroške tožencu, ob dejstvu, da je toženec kupil hišo, tožeči stranki pa od leta 1994 ni plačal ničesar za najemnino in tekoče stroške ter izpraznil prostor šele po vložitvi tožbe. Predlaga spremembo sklepa tako, da naj se naloži plačilo pravdnih stroškov toženi stranki, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbene trditve v zvezi s tem, da toženec stanovanja ni predal tožeči stranki so neutemeljene, saj je očitno sama tožeča stranka kljub neobstoju primopredajnega zapisnika že v januarju 1999 štela zahtevek za izpolnjen in prav zaradi tega umaknila tožbo na izpraznitev prostorov. Utemeljeno pa pritožba opozarja na zmotno uporabo 158. čl. ZPP, saj ga je prvostopno sodišče napačno razlagalo.

Po 1. odst. 158. čl. ZPP mora tožnik, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen v primeru, če jo je umaknil takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek. Pravni standard "takojšnjega umika" pa je potrebno interpretirati širše, kot je to storilo prvostopno sodišče. Namen določbe je namreč v tem, da po izpolnitvi zahtevka tožeča stranka ne bi nadaljevala s postopkom ter tako povzročala nepotrebne dodatne stroške kljub izpolnjenemu zahtevku. V obravanavnem primeru je tožeča stranka umaknila tožbo januarja 1999 in pri tem res navedla, da naj bi toženec prostore izpraznil že v juliju 1998, vendar iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi v času od julija 1998 do umika tožbe nastali kakšni stroški postopka.

Vprašljivi bi lahko bili le stroški zaradi razpisane glavne obravnave dne 22.1.1999, če je vloga o umiku tožbe prispela na sodišče prepozno, da bi bilo mogoče obravnavo prekicati.

Pritožbeno sodišče je zato izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču, ki naj pri ponovnem odločanju o stroških postopka odmeri in oceni potrebnost stroškov obeh strank.