VSK sodba Cp 753/99 · Višje sodišče v Kopru

Pritožba tožene stranke se kot neutemeljena zavrne in p o t r d i izpodbijana sodba sodišča prve stopnje. Predlog tožeče stranke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se z a v r n e .

[JEDRO] V primeru, ko oškodovanec sam odpravi škodo pred izdajo sodne odločbe, tečejo zamudne obresti od dneva, ko je bila škoda odpravljena oziroma od dneva nastanka stroškov za odpravo škode.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženo stranko obvezalo, da mora tožeči stranki plačati odškodnino v znesku 284.472,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneska 55.023,00 SIT od 4.8.1993 dalje do plačila in od zneska 229.449,00 SIT od 29.7.1993 dalje do plačila ter ji povrniti 147.096,00 SIT pravdnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 29.3.1999 dalje do plačila. Zoper to sodbo se je pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V pritožbi zatrjuje, da je tožena stranka prišla s plačilom v zamudo šele 29.1.1999, ko je prejela dokazila o lastništvu osebnega avtomobila. Tožeča stranka toženi stranki do omenjenega datuma ni predložila nobenega dokazila o tem, da je lastnik osebnega avtomobila. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo ustrezno spremeni oziroma razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Tožeča stranka je na pritožbo tožene stranke odgovorila, prereka navedbe v pritožbi in se v celoti strinja z dejanskimi in materialnopravnimi zaključki sodišča prve stopnje. Pritožba ni utemeljena. Vse pravno relevantne dejanske okoliščine za odločitev v tej zadevi je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo in na podlagi teh je tudi pravilna materialnopravna odločitev glede povrnitve tožniku njegove premoženjske škode, kot tudi plačila zamudnih obresti, kajti v tem, ko je oškodovanec sam odpravil škodo pred izdajo sodne odločbe, tečejo od dneva, ko je bila škoda odpravljena oziroma od dneva nastanka stroškov za odpravo škode. V določenem primeru pa je to bilo pri 55.023,00 SIT 4.8.1993, pri znesku 229.449,00 SIT pa 29.7.1993. Tožena stranka je od omenjenih datumov dalje v zamudi z izpolnitvijo obveznosti, zato dolguje tožeči stranki tudi zamudne obresti. Nič ne pomeni njena trditev, da je šele 29.1.1999 prišla v zamudo, ko je prejela dokazila o lastništvu avtomobila in šele takrat naj bi zapadla odškodninska obveznost v plačilo. Toženo stranko je potrebno opozoriti, da očitno meša aktivno legitimacijo tožnika v tem postopku z zamudo, kajti slednja ni odvisna od tega, kdo je lastnik vozila, ampak, kot je že obrazloženo, kdaj je odškodninska terjatev zapadla v plačilo. Glede aktivne legitimacije, ki je bila po mnenju tožene stranke v začetku sporna, pa je le-ta tekom postopka ta ugovor umaknila. Neutemeljeno pritožbo tožene stranke je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje za tem, ko je ugotovilo, da to sodišče tudi ni zagrešilo nobenih kršitev pravdnega postopka absolutnega značaja, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče tožeči stranki ni priznalo stroškov odgovora na pritožbo, ker ta ni prispeval k razjasnitvi zadeve.