VSK sklep Cpg 292/99 · Višje sodišče v Kopru

Pritožbi upnika se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se v zavrnilnem delu r a z v e l j a v i in se v tem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

[JEDRO] Utemeljen je upnikov predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - sporazuma strank po 251. c čl. ZIP, s katerim predlaga za znesek, ki je potreben za poplačilo pogojne terjatve, zavarovane z zastavno pravico, izločitev in izročitev v hrambo sodišču ter izplačilo ob nastopu pogoja.

[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na predlog upnika zaradi izterjave glavnice v znesku 4.081.099,05 SIT, zakonitih zamudnih obresti od navedene glavnice od 1.4.1999 do plačila in izvršilnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi, dovolilo zoper dolžnika izvršbo z zaznambo sklepa o izvršbi pri parc. ... in ..., vpisanih v vl.št. ... k.o. T.; z ugotovitvijo vrednosti in prodajo navedenih nepremičnin ter s poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo in z nakazilom le-tega na njegov žiro račun. Pod tč. II. izreka sklepa je zavrnilo predlog upnika glede izterjave nezapadlih obrokov v višini 2.126.531,48 SIT. Proti navedenemu sklepu je v zavrnilnem delu upnik vložil pritožbo v kateri navaja, da se je zavedajoč dejstva, da je poplačilo zneska v višini 2.126.531,48 SIT odvisno od pogoja (vnovčitve garancije), v predlogu za izvršbo predlagal, naj se ta znesek izloči in izroči v hrambo sodišču in izplača ob vsakokratnem izplačilu zneska na podlagi garancijske pogodbe. Ker pa je v predlogu za izvršbo v I. razdelku navajal, da znaša znesek pogojne terjatve 2.126.531,48 SIT, v III. razdelku pa, da znaša toliko dolg nezapadlih obrokov, kot prilogo pritožbe dostavlja še popravljeno drugo stran predloga za izvršbo. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnik s svojo nejasno formulacijo v predlogu za izvršbo, ko je enkrat navajal, da gre pri znesku 2.126.531,48 SIT za pogojno terjatev, drugič pa, da gre za nezapadlo terjatev, tudi prispeval k izdaji zavrnilega dela v navedenem obsegu. Ne glede na to pa je upnikov predlog končno mogoče razumeti v tem smislu, da je za pogojno terjatev v prej navedeni višini predlagal izločitev zneska in izročitev v hrambo sodišču ter izplačilo ob vsakokratnem izplačilu zneska iz garancije (4. točka predloga za izdajo sklepa o izvršbi), kar pomeni, da je dejansko predlagal postopanje po 205.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki določa, da se znesek, potreben za poplačilo terjatve, ki je zavarovana z zastavno pravico, vendar je odvisna od pogoja, izloči in izroči v hrambo sodišču ter izplača, ko nastopi odložni pogoj. Ker pa je sodišče prve stopnje izpodbijani zavrnilni del sklepa izdalo v tem smislu, kot da bi šlo pri upnikovi terjatvi v navedenem delu za nezapadlo terjatev, ne pa za pogojno, je moralo pritožbeno sodišče sklep v tem delu razveljaviti, zato da bo sodišče prve stopnje upnikovo terjatev v tem delu obravnavalo kot pogojno terjatev in bo postopalo skladno z 205.čl. ZIZ.