Appeal dismissed; disability pension requires total inability to perform any organized work, even part-time.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against the first-instance judgment, confirming the denial of disability pension rights. The appellant argued for a first-category disability status based on a flawed legal interpretation, while the court upheld the lower court's finding of third-category disability. The court ruled that total loss of capacity requires an inability to perform any organized work, including part-time, which the appellant still possessed.
Legislator headnote
AI generated3. odst. 27. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju; 1. alinea 34. čl.; 1. alinea 55. čl.: Total loss of work capacity for first-category disability and pension eligibility requires the insured to be unable to perform any organized gainful work, even with half-time employment.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Izguba delovne zmožnosti po 3. odst. 27. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 12/92-54/98), je podana le v primeru, če zavarovanec ni več zmožen opravljati nobenega organiziranega pridobitnega dela, niti s polovičnim delovnim časom. Samo taki zavarovanci se razvrščajo v I. kategorijo invalidnosti (1. alinea 34. čl.) in se jim glede na določbo 1. alinee 55. čl. ZPIZ-a prizna pravica do invalidske pokojnine, če izpolnjujejo ostale s tem v zvezi določene pogoje.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče je zavrnilo tožnikov zahtevek, da se pri njem ugotovi I.
kategorija invalidnosti in da se mu prizna pravica do invalidske pokojnine.
Zoper sodbo se pritožuje tožnik, smiselno zaradi napačne uporabe materialnega prava.
Pritožba ni utemeljena.
Po preskusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče v novem sojenju razčistilo bistvena dejstva, od katerih je odvisna odločitev v zadevi in pravilno uporabilo materialno pravo.
Pri tem tudi ni kršilo postopkovnih določb, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Sodbo je tudi ustrezno obrazložilo tako z dejanskimi kot s pravnimi razlogi. Pritožbeno sodišče se z njimi strinja. V izogib ponavljanju jih ne navaja znova.
Glede na pritožbena izvajanja pa povdarja naslednje.
Pritožba meni, da tožnik z zahtevkom ni uspel zaradi pomanjkljive zakonodaje. Vendar to ni razlog za zavrnitev zahtevka, pač pa dejstvo, da zanj ni dejanske in pravne podlage. Že prvostopenjsko sodišče je pravilno pojasnilo določbo 3. odst. 27. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 12/92-54/98).
Po tej je izguba delovne zmožnosti podana le v primeru, če zavarovanec ni več zmožen opravljati nobenega organiziranega pridobitnega dela niti s polovičnim delovnim časom. Samo taki zavarovanci se razvrščajo v I. kategorijo invalidnosti (1. alinea 34. čl.) in se jim glede na določbo 55. čl. (1. alinea) prizna pravica do invalidske pokojnine, če izpolnjujejo ostale s tem v zvezi določene pogoje.
Za zaključek, da pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti v smislu že citirane določbe 27. čl. zakona, pač pa da je pri njem še vedno podana preostala delovna zmožnost za drugo ustrezno delo v polnem delovnem času (2. odst. 27. čl. v zvezi s 3. alineo 34. čl. zakona), torej III. kategorija invalidnosti, pa je imelo prvostopenjsko sodišče tudi po mnenju pritožbenega sodišča dovolj podlage v izvedenem dokaznem postopku, zlasti v mnenju XY z dne 22.7.1998 (l. št. 34-37 v spisu sodišča prve stopnje). Temu mnenju tudi pritožba dejansko ne oporeka. Invalidnost III. kategorije invalidnosti zaradi posledic nesreče pri delu s pravico do zaposlitve na drugem ustreznem, izključno sedečem delu, od 1.9.1993 pa je toženec tožniku že priznal z drugostopenjsko odločbo z dne 27.9.1994, v kateri se je izrekel tudi o ostalih pravicah, ki se vežejo na to pravno podlago.