VSL sklep II Cp 1501/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Na podlagi določbe 273. člena ZIZ sme sodišče izdati za zavarovanje nedenarne terjatve tudi odredbo, s katero prepove dolžniku odtujitev in obremenitev nepremičnine, na katero meri terjatev. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnik sporno nepremičnino že odsvojil, česar upnik v pritožbi ne izpodbija. Zato zoper dolžnika predlagane začasne odredbe ni mogoče izdati.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnika za izdajo začasne odredbe zaradi zavarovanja njegove nedenarne terjatve, da naj se dolžniku prepove odtujitev in obremenitev njegove nepremičnine parc. št. xy - hiša, dvorišče in vrt ter parc. št. yx - vrt, ki sta pripisani pri vl. št. xxx k.o. T., saj ima upnik predkupno pravico na tem zemljišču. Nadalje je sodišče prve stopnje upniku naložilo, naj dolžniku povrne 7.000,00 SIT stroškov postopka.

Zoper tak sklep se je pritožil upnik, smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se sklep kot neutemeljen zavrne, plačilo stroškov naloži dolžniku in se sodišču prve stopnje naloži, naj razveljavi nezakonito sklenjeno prodajo. Pri tem navaja, da sodišče ni upoštevalo 533. člena ZOR. Dolžnik je bil dolžan obvestiti predlagatelja o ponudbi prodaje nepremičnine, vendar tega ni storil.

Upnika je le zavajal, ker ni povedal, da je nepremičnino že prodal.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo predlog upnika za izdajo začasne odredbe in mu zato tudi naložilo plačilo dolžnikovih stroškov postopka. Na podlagi določbe 273. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur.l. RS, št. 51/98) sme sodišče izdati za zavarovanje nedenarne terjatve tudi odredbo, s katero prepove dolžniku odtujitev in obremenitev nepremičnine, na katero meri terjatev. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnik sporno nepremičnino že odsvojil, česar upnik v pritožbi ne izpodbija. Zato zoper dolžnika predlagane začasne odredbe ni mogoče izdati. Hkrati upnik ni za verjetno izkazal predkupne pravice, kar je sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotovilo. Določba 533. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur.l. SFRJ, št. 29/78 - 57/89), na katero se upnik sklicuje v pritožbi, je splošna določba, ki je uresničena s posamičnimi zakoni, ki urejajo promet z nepremičninami.

Glede na ugotovljeno dejansko stanje upnik na podlagi nobenega zakona nima zakonite predkupne pravice. Kar pa zadeva pritožbeni predlog, naj sodišče razveljavi prodajo, mora upnik tak zahtevek uveljavljati v posebnem postopku, v postopku zavarovanja sodišče namreč ne odloča o pravicah in pravnih razmerjih med strankami.

Zato in ker ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi določbe 2. odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS, št. 26/99) in s 15. členom ZIZ, je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.