VSL sklep II Cp 1429/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

[JEDRO] Tožnik, ki umakne tožbo ne da bi tožena stranka po vložitvi tožbe izpolnila tožbeni zahtevek, je dolžan toženi stranki povrniti potrebne stroške.

[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje, zaradi umika tožbe, ustavilo pravdni postopek proti drugotoženi stranki in tožeči stranki naložilo, da je dolžna drugotoženi stranki povrniti 165.980,00 SIT pravdnih stroškov. Zoper sklep sodišča prve stopnje v tistem delu, v katerem je bilo odločeno o stroških postopka, je vložila pritožbo tožeča stranka, v kateri predlaga, da se odločitev o stroških spremeni tako, da je drugotožena stranka dolžna sama nositi svoje pravdne stroške. V pritožbi navaja, da je tožeča stranka umaknila tožbo prej, preden je nanjo drugotožena stranka odgovorila. Drugotožena stranka je odgovor na pritožbo vložila celo po preteku 15-dnevnega inštrukcijskega roka. Umik tožbe učinkuje z dnem vložitve umika tožbe in od takrat dalje tožeča stranka ni dolžna več nositi nobenih stroškov postopka. Če so stroški drugotoženi stranki nastali zaradi neprimerne ažurnosti sodišča, naj svoje stroške uveljavlja na primeren način, ne pa od tožeče stranke, ki jih ni povzročila. Pritožba ni utemeljena. Dejstvo je, da je drugotožena stranka na tožbo odgovorila prej, preden je prejela obvestilo tožeče stranke o umiku tožbe. Drugotožena stranka je zato upravičena do povrnitve stroškov odgovora na tožbo in sicer na podlagi določila 1. odst. 158. čl. Zakona o pravdnem postopku. Dejstvo, da je drugotožena stranka vložila odgovor na tožbo po preteku 15-dnevnega inštrukcijskega roka, na stroške postopka nima vpliva. Odločitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka dolžna drugotoženi stranki povrniti pravdne stroške je pravilna. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. tč. 380. čl. ZPP).