VSL sodba I Cp 1831/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO] Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je zakonska zveza nevzdržna za tožečo stranko, tožena stranka ne more prisiliti tožeče stranke, da v zakonski zvezi vztraja.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, ki sta jo sklenili 28.4.1973 v Novem mestu. Proti tej sodbi vlaga pritožbo tožena stranka. Ne strinja se z razvezo. Sam s seboj se je boril zaradi prekomernega pitja in nesoglasij. Veliko let je skrbel za oba otroka, ki sta sedaj polnoletna in za kompletno družino. Posebej se je posvečal vzgoji otrok. Meni, da je na strani tožeče stranke pomanjkljiv interes za zakonsko zvezo. Na vročeno pritožbo tožeča stranka ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je po opravljenem zaslišanju tožnice ugotovilo, da je zakonska zveza med pravdnima strankama postala nevzdržna. Ugotovilo je tudi, da je od februarja 1998 položaj med zakoncema tak, da nimata nobenih stikov, na strani tožeče stranke pa ni pripravljenosti za nadaljevanje zakonske zveze. Zato je odločilo po 65. členu ZZZDR (Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Ur. l. RS, št. 14/89) in zakonsko zvezo razvezalo. V pritožbi se tožena stranka z razvezo ne strinja. Ne napada ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, da je zakonska zveza za tožnico nevzdržna. Ne strinja pa se s tem, da bi bil on kriv za povzročeno stanje. Po določbi 65. člena ZZZDR sodišče mora razvezati zakonsko zvezo, če je iz kateregakoli vzroka za enega izmed zakoncev nevzdržna. To pomeni, da ni pomembno, kdo je nevzdržnost zakonske zveze zakrivil. Ker je tožnica izpovedala, da od februarja 1998 zakonca nimata nobenih stikov niti skupnih interesov, in da zanjo ni več možnosti sodelovanja med partnerjema, da ni čustvene navezanosti, je bil pravilen sklep sodišča prve stopnje o nevzdržnosti zakonske zveze za tožečo stranko. Ker je za razvezo zakonske zveze dovolj, da eden izmed zakoncev dokaže, da zanj skupno življenje ni več možno, je sodišče moralo zakonsko zvezo razvezati. Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in ker pri tem ni zagrešilo nobene kršitve postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (368. člen ZPP).