VSL sklep III Cp 1089/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

[JEDRO]

Za odločitev o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo je stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani. Določbe 256. čl.

ZIZ ni mogoče interpretirati v povezavi z določbo drugega odstavka 266. čl. ZIZ, po kateri pomeni uvedba pravdnega postopka atrakcijo stvarne pristojnosti sodišča.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo svoj sklep o izdani predhodni odredbi opr. št. In 98/00248 z dne 30.11.1998. Proti temu sklepu je upnik vložil pritožbo, v kateri zatrjuje bistvene kršitve določb izvršilnega postopka. Meni, da je sodišče prve stopnje edino stvarno pristojno za odločanje o predhodnih odredbah, pri čemer se sklicuje na določbo 5. člena ZIZ, 239. čl. ZIZ ter 24. poglavja ZIZ.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ob reševanju ugovora dolžnika proti sklepu o izdani predhodni odredbi po uradni dolžnosti razveljavilo svoj sklep.

Postavilo se je na stališče, da za odločanje o izdaji sklepa o predhodni odredbi ni bilo več stvarno pristojno, glede na sklep z dne 27.8.1998, s katerim je pravnomočno odločeno, da se bo glede na ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi postopek o zahtevku in stroških nadaljeval v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.

Takšno stališče je zmotno.

V postopku za odločitev o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo in za samo zavarovanje je krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za izvršbo na predmet, na katerega je predlagano zavarovanje (256. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Upoštevaje vsebino izdane predhodne odredbe ter določbo 5. čl. ZIZ, ki določa za dovolitev izvršbe in zavarovanja stvarno pristojnost okrajnega sodišča, če ta zakon ne določa drugače, je za odločitev o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani. Določbe 256. čl.

ZIZ namreč ni mogoče interpretirati v povezavi z določbo drugega odstavka 266. čl. ZIZ, po kateri pomeni uvedba pravdnega postopka atrakcijo ne le krajevne pristojnosti, temveč tudi stvarne pristojnosti sodišča.

Ker je sodišče prve stopnje pri odločitvi kršilo določbe ZIZ, na katere se pritožba pravilno sklicuje, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi upnika, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3. tč. 380. čl. ZPP/77 v zvezi z določbo 15. čl. ZIZ). V ponovljenem postopku bo moralo prvostopno sodišče vsebinsko odločiti o ugovoru dolžnika zoper sklep o izdaji predhodne odredbe.