VSL sklep III Cp 1648/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi se ugodi. Izpodbijani sklep se razveljavi in se zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

[JEDRO] Kdaj je ugovor obrazložen, določa zakon: ko dolžnik v njem navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predloži dokaze. Dokaze kot sredstvo dokazovanja resničnosti trditev o pravno relevantnih dejstvih določa ZPP, med njimi tudi priče. Ker gre za procesno in ne materialno vprašanje, je dolžnik s tem, ko je k svojim ugovornim trditvam predlagal zaslišanje prič, zahtevi iz 2. ost. 53. čl. ZIZ zadostil. Izvršilno sodišče se v to, ali bodo priče vedele izpovedati kaj pravno pomembnega ali ne, ne more spuščati; takšna ocena je vnaprej tudi nemogoča.

[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo svoj sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v delu, s katerim je izvršbo dovolilo in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku. Zoper sklep se pritožuje upnik in predlaga njegovo razveljavitev. Opozarja, da je dolžnik zatrdil le, da je bil sklenjen dogovor o odlogu plačila, torej terjatev samo priznava. To pa pomeni, da je podana situacija, ko bi sodišče moralo postopati po določbah 1. odst. 59. čl. ZIZ. Ker dolžnik terjatev priznava, je odločanje o njeni utemeljenosti v pravdi nepotrebna. Kot je poudaril že v odgovoru na ugovor, pa še vedno meni, da je ugovor neobrazložen, saj s tem, ko je navedel priče, le prikazuje utemeljenost, ki je dejansko ni. Pritožba je utemeljena. Pritožnik sicer nima prav, ko trdi, da je ugovor neobrazložen. Kdaj je ugovor obrazložen, določa zakon: ko dolžnik v njem navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predloži dokaze (2. odst. 53. čl. ZIZ). Dokaze kot sredstvo dokazovanja resničnosti trditev o pravno relevantnih dejstvih določa ZPP, med njimi tudi priče (235. čl. cit. zakona). Ker gre za procesnopravno in ne materialnopravno vprašanje, je dolžnik s tem, ko je k svojim ugovornim trditvam predlagal zaslišanje prič, zahtevi iz 2. odst. 53. čl. ZIZ zadostil, izvršilno sodišče pa se v to, ali bodo priče vedele izpovedati kaj pravno pomembnega ali ne, ne more spuščati; takšna ocena je vnaprej tudi nemogoča. Pravilno pa pritožba opozarja, da dolžnik ne osporava terjatve, ampak trdi le, da zaradi dogovora o odlogu plačila še ni zapadla in da je bil predlog za izvršbo preuranjen. To pomeni, da je podana situacija iz 1. odst. 59. člena ZIZ: dolžnik bo lahko trditev, da je bil dogovorjen odlog plačila, dokazal v pravdi, na katero ga bo izvršilno sodišče moralo napotiti. Pritožbeno sodišče je zato moralo izpodbijani sklep razveljaviti (3. točka 380. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), prvostopno pa bo moralo dolžnika po 1. odst. 59. čl. ZIZ napotiti na pravdo.