VSL sklep II Cp 1711/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO] Položitev plinskih cevi v solastno zemljišče pomeni poseg v lastninsko pravico na tujem zemljišču, zato tako dejanje ni predmet postopka za ureditev razmerij med solastniki, pač pa postopka za dovolitev nujne poti.

[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi se predlagateljema dovolilo prekopati parcelo št. 51/1 in položiti cevi za instalacijo plina, predvideno v situaciji JP Energetika d.o.o. Ljubljana, s tem, da bi po izvršenih delih predlagatelja morala vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje. Predlagatelja se proti sklepu pritožujeta zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in posledične nepravilne uporabe materialnega prava s predlogom, da se razveljavi in zadeva vrne v ponovno obravnavanje. Poudarjata ekonomske in ekološke razloge, ki narekujejo priključitev na bistveno cenejši ter čistejši mestni plin, po drugi strani pa dejstvo, da s predlagano začasno odredbo nasprotnici ne bi nastala nikakršna škoda. Dela zemljišča, po katerem naj bi se priklop plina izvršil, namreč sploh ne uporablja. Pritožnika menita, da torej ne drži prvostopenjska ocena, da nista izkazala posebnih okoliščin iz 114. člena ZNP, kakor tudi ne utemeljitev, da bi ugoditev predlogu pomenila prejudiciranje odločbe. Pojasnjujeta še, da bi bile cevi položene tako, da bi jih bilo mogoče v primeru prenehanja veljavnosti začasne odredbe v eni uri odstaniti z minimalnimi stroški, največ 10.000,00 SIT. Pritožba ni utemeljena. V obravnavani zadevi hočeta predlagatelja doseči ureditev uporabe še vedno solastnega zemljišča ob hiši, na kateri je solastnina že fizično razdružena. Tudi ko bo razmerje med njima in nasprotno udeleženko kot solastniki tega zemljišča urejeno v smislu določil čl. 112 - 117 Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), bo torej sporno zemljišče ostalo v solasti obeh strank. Ukrep oz. dejanje, katerega dovolitev predlagata z začasno odredbo, tako po svojem namenu in naravi predstavlja poseg v (so) lastninsko pravico na tujem zemljišču in zato ne more biti predmet začasne odredbe v postopku za ureditev razmerij med solastniki po navedenih predpisih. Iz tega razloga je predlog utemeljeno zavrnjen, pritožbeno sodišče pa je izpodbijani sklep potrdilo (čl. 365, tč. 2 ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP). Zadevo bo treba urediti v za to predvidenem postopku (čl. 149 ZNP).