VSL sklep III Cp 1194/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Dejstvo, da je na dolžnikovi nepremičnini že vknjižena zastavna pravica na podlagi sporazuma strank za znesek, ki presega vrednost nepremičnine, ni ovira za dovolitev izvršbe z vknjižbo zastavne pravice za zavarovanje terjatve po izvršilnem naslovu.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi overjenega dolgovnega seznama iz naslova davkov in prispevkov po stanju 19.5.1998 dovolilo izvršbo z ustanovitvijo zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah, ki so označene in naštete v izreku sklepa.

Dolžnik je proti sklepu vložil ugovor, ki ga je prvo sodišče ocenilo kot neutemeljenega in ga poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (2. odst. 54. člena ZIZ).

V ugovoru - pritožbi dolžnik meni, da upnik, kot je v predlogu za izvršbo naveden, nima sposobnosti biti stranka, v postopku pa tudi sicer ni aktivno legitimiran. Zatrjevani dolg ne obstoji, ker je dolžnik ves čas plačeval davčne in druge javne dajatve, tako da je izterjevani znesek bistveno previsok in brez podlage. Na obravnavanih nepremičninah je po štirih sporazumih že vpisana zastavna pravica za znesek, ki presega vrednost nepremičnin, zato je sklep napačen in neutemeljen.

V odgovoru na pritožbo (ugovor) upnik argumentirano zavrača dolžnikove trditve in predlaga, da se zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Po določilu 1. odst. 77. člena ZPP (sedaj enako po 76. členu), ki se v zvezi s 15. členom ZIZ uporablja tudi v izvršilnem postopku, je stranka lahko tudi vsaka pravna oseba. Nobenega dvoma ni, da Republika Slovenija tako lastnost ima, zato pa zastopana po državnem pravobranilstvu kot zakonitem zastopniku tudi je aktivno legitimirana v tej izvršbi za zavarovanje svojih terjatev po overjenem dolgovnem seznamu, izdanem od pristojnih davčnih organov. Po izrecnem določilu 2. točke 2. odst. 17. člena ZIZ je tak seznam izvršilni naslov.

Zatrjevana plačila, ki jih dolžnik izkazuje s predloženimi bančnimi izpiski, se očitno ne nanašajo na dolg, ki je predmet sedanje izvršbe, saj je iz izpiskov razvidno, da gre že za izvršitve drugih sklepov sodišča. V pritožbi omenjene že ustanovljene zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah, ne glede na višino tako zavarovanih zneskov niso ovira za dovolitev predlagane izvršbe za zavarovanje upnikovih terjatev z zastavno pravico, s katero bo varovan njegov položaj in vrstni red poplačila v primeru prodaje nepremičnin.

Ker torej nobeden od uveljavljanih razlogov, ki naj bi preprečevali izvršbo, pa tudi kakšen drug od ugovornih razlogov v smislu 55. člena ZIZ ni podan, je drugostopno sodišče dolžnikovo pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep o izvršbi potrdilo.