VSL sodba I Cp 1745/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne kot neutemljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Tožena stranka ni uspela dokazati, da ji vabilo na narok za glavno obravnavo ni bilo osebno vročeno, zato velja domneva o resničnosti tistega, kar se o vročitvi potrjuje v vročilnici.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zaradi izostanka ugodilo tožbenemu zahtevku ter odločilo, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki 71.250,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.10.1995 dalje do plačila ter ji povrniti 10.575,00 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje.

Proti navedeni sodbi se je brez navedbe pritožbenih razlogov pritožila tožena stranka, ki smiselno predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je bilo vabilo za glavno obravnavo vročeno toženčevi materi, ki toženca ni uspela pravočasno obvestiti o naroku. Le ta je redno zaposlen v družbi J. in je bil 17.2.1999 službeno zadržan.

Pritožba ni utemeljena.

Toženec je bil na narok za glavno obravnavo 17.2.1999 v redu povabljen. Osebna vročitev vabila toženi stranki je v konkretnem primeru izkazana s potrdilom o vročitvi - vročilnico (149. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Iz navedene listine (list. št. 4) ne izhaja, da bi bilo pisanje v skladu s 1. odstavkom 141. člena ZPP izročeno kateremu od odraslih članov gospodinjstva tožene stranke, zato velja domneva, ustanovljena z javno listino, da je bila opravljena osebna vročitev. Tožena stranka le te z v pritožbi zatrjevanimi dejstvi, ki niso podkrepljena z dokazi, ni uspela izpodbiti.

Sodišče prve stopnje je narok za glavno obravnavo 17.2.1999 opravilo v odsotnosti tožene stranke v skladu z določilom 295. člena ZPP.

Tožena stranka svojega izostanka ni opravičila (294. člen ZPP), zato se v pritožbi ne more uspešno sklicevati na službeno zadržanost na dan naroka za glavno obravnavo.

Ker sodišče prve stopnje ni zagrešilo smiselno očitane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 6. točke 2. odstavka 354. člena v zvezi s 1. točko 1. odstavka 332. člena ZPP, niti nobene druge absolutne bistvene postopkovne kršitve, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, pravilno pa je uporabilo tudi materialno pravo, je le to pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter v skladu s 368. členom ZPP potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.