VSL sklep II Cpg 926/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

V konkretnem primeru iz dražbenega zapisnika ni mogoče razbrati, ali je bila sploh opravljena prva javna dražba. Zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila prva dražba neuspešna, v nasprotju s podatki v spisu.

Sicer pa sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni upoštevalo, da je bila izvršba v tej izvršilni zadevi dovoljena z dvema izvršilnima sredstvoma, to je z rubežem sredstev na dolžnikovem žiro računu in z rubežem njegovih premičnin. Izpodbijani sklep namreč ne vsebuje razlogov o tem, zakaj je bilo potrebno izvršbo ustaviti tudi glede prvopredlaganega izvršilnega sredstva.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je izvršbo ustavilo.

Upnik se je dne 3.2.1999 zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da je sodnemu izvršitelju ob prvi dražbi predlagal opravo druge dražbe.

Pritožba je utemeljena.

V konkretnem primeru iz dražbenega zapisnika (r. št. 9 v spisu) ni mogoče razbrati, ali je bila dne 7.12.1998 prva (javna) dražba sploh opravljena; prav tako pa ni razviden razlog za morebitno neopravo dražbe (npr. da ni bilo kupca ipd.). Iz poročila sodnega izvršitelja je razvidno, da naj bi navedenega dne na razpisano dražbo pristopila tako upnik kot dolžnik. Razvidno je tudi, da naj bi dolžnik navedenega dne upniku delno poravnal njegovo terjatev, in sicer v znesku 100.000,000 SIT. Ob tem iz zaznamka sodnega izvršitelja izhaja, da sta se tega dne upnik in dolžnik dogovorila, da bo dolžnik upniku poravnal 450.000,00 SIT, in sicer do 15.1.1999 (prim. 4. odst. 94. člena ZIZđ), ker bo upnik v nasprotnem primeru vztrajal na celotnem znesku.

Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila prva dražba neuspešna, v nasprotju s podatki v spisu, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev določb izvršilnega postopka (iz 13. točke 2. odst. 354. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). 1. odst. 95. člena ZIZ, ki ga je uporabilo prvo sodišče, namreč ustavitev izvršbe veže na dejstvo, da nobena stranka v predpisanem roku (od prve dražbe) ni predlagala druge dražbe. Iz podatkov v spisu pa ni mogoče zaključiti niti da je bila v tej izvršilni zadevi prva dražba sploh opravljena niti da bi bila neuspešna. Glede na to sodišče prve stopnje ni imelo zakonite podlage za ustavitev izvršbe. Delno plačilo upnikove terjatve pa po določbah ZIZ tudi ne more predstavljati razloga za neopravo dražbe.

Sicer pa sodišče prve stopnje pri izpodbijani odločitvi tudi ni upoštevalo, da je bila izvršba v tej izvršilni zadevi dovoljena z dvema izvršilnima sredstvoma, to je z rubežem sredstev na dolžnikovem žiro računu in z rubežem njegovih premičnin. Izpodbijani sklep namreč ne vsebuje razlogov o tem, zakaj je bilo potrebno izvršbo ustaviti tudi glede prvopredlaganega izvršilnega sredstva. Tudi v tem delu je tako sodišča prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb izvršilnega postopka (iz 13. točke 2. odst. 354. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (3. točka 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo potrebno nadaljevati z izvršilnimi dejanji in pri tem upoštevati navedene okoliščine o obsegu dovoljene izvršbe.

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih upnik ni priglasil.