Sklep II Ips 567/97 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Zmotno je uvodno sklicevanje revizije na 163. člen ZD, ki za zapuščinski postopek določa tudi subsidarno uporabo ZPP. Te določbe ni mogoče uporabiti glede dovoljenosti izrednih pravnih sredstev, saj so ta v ZPP urejena tako, da ustrezajo tej vrsti postopka.

V nepravdnih postopkih, kamor po svoji naravi spada tudi zapuščinski postopek, revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače (34. člen Zakona o nepravdnem postopku).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku s sklepom o dedovanju razglasilo za dediča po pok. A. J. njegovo vdovo E. P. do 1/3 zapuščine in sina iz prvega zakona A. J. ml. do 2/3 zapuščine.

Sodišče druge stopnje je pritožbo dedinje E. P. zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Zapustnikova vdova v pravočasni reviziji proti sklepu sodišča druge stopnje uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava iz določbe 13. člena Zakona o dedovanju. Predlaga ugoditev reviziji s tako spremembo izpodbijanega sklepa, da dedujeta oba dediča enaka deleža, podrejeno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Revizija je bila vročena drugemu dediču, ki nanjo ni odgovoril in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju; v nadaljevanju: ZPP in ZD).

Revizija ni dovoljena.

Zmotno je uvodno sklicevanje revizije na 163. člen ZD, ki za zapuščinski postopek določa tudi subsidarno uporabo ZPP. Te določbe ni mogoče uporabiti glede dovoljenosti izrednih pravnih sredstev, saj so ta v ZPP urejena tako, da ustrezajo tej vrsti postopka. Dokler je bila revizija urejena tako, da je predstavljala redno pravno sredstvo na tretji stopnji, je bila kot redno pravno sredstvo dovoljena tudi v zapuščinskem postopku. Novela ZPP (Ul. SFRJ št. 12/65), ki je omejila možnost revizije in odpravila redno tretjo stopnjo na podlagi revizije, je imela za posledico tudi sprejem Zakona o spremembah in dopolnitvah na takrat veljavnega zveznega zakona o dedovanju (Ul. SFRJ št. 12/65), s katerim je bil črtan 185. člen zveznega zakona o dedovanju, ki je urejal revizijo kot redno pravno sredstvo v zapuščinskem postopku. Taka spremenjena ureditev je bila povzeta tudi v kasneje sprejetem republiškem ZD (Ul. SRS št. 15/76, 23/78). Ta zakon ne predvideva izrednega pravnega sredstva revizije. V 224.

členu vsebuje le določilo o obnovi, ki pa je ne dopušča. V nepravdnih postopkih, kamor po svoji naravi spada tudi zapuščinski postopek, pa revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače (34. člen Zakona o nepravdnem postopku).

Revizijsko sodišče je na podlagi določbe 392. člena ZPP zato moralo nedovoljeno revizijo zavreči.