VSL sklep II Cpg 993/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO] Dolžnik kljub opozorilu svoje ugovorne navedbe o tem, da se stanje ne ujema, ni konkretiziral in sodišču tudi ni predložil nobenih dokazov. Druga dejstva, ki jih je navedel v ugovoru, pa niso pravno relevantna, saj z njimi dolžnik ni oporekal obstoju in višini terjatve. Glede na navedeno dolžnikovega ugovora ni moč šteti za obrazloženega in je zato ugovor neutemeljen.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 07.06.1999 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ). Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjal. Navedel je, da stanje obveznosti, ki ga izkazuje do upnika, ni enako znesku 896.614,10 SIT. Upniku je za poplačilo ponudil semensko blago, vendar se ta s predlogom ni strinjal. Nadalje je navedel, da je s poslovanjem prenehal, da nima sredstev na žiro računu in tudi ne osnovnih sredstev oz. opreme, tako da bi bila izvršba neuspešna ter da bo v kratkem zaradi dalj časa trajajoče insolventnosti sprožen postopek za uvedbo stečaja. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika na podlagi 2. odst. 53. člena ZIZ štelo za neutemeljenega in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje je preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora zanje predložiti tudi dokaze, sicer se šteje, da je ugovor neobrazložen in kot tak po 2. odst. 53. člena ZIZ neutemeljen. Na navedeno je bil dolžnik opozorjen v pravnem pouku izpodbijanega sklepa. Kljub opozorilu dolžnik svoje ugovorne navedbe o tem, da se stanje ne ujema, ni konkretiziral in sodišču tudi ni predložil nobenih dokazov. Druga dejstva, ki jih je navedel v ugovoru, pa niso pravno relevantna, saj z njimi dolžnik ni oporekal obstoju in višini terjatve. Glede na navedeno dolžnikovega ugovora ni moč šteti za obrazloženega. Zato je, kot je bilo že zapisano, ugovor neutemeljen (2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni našlo bistvenih kršitev določb postopka, na katere je poleg pravilne uporabe materialnega prava dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 55. člena ZIZ in 2. odst. 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP/77 - v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep o izvršbi, na podlagi 2. točke 380. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo. Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 20/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS Št. 26/99).