VSL sklep II Cpg 969/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO] Upnik lahko ima ali pa nima terjatve do dolžnika, zgolj "posredno" pa je ne more imeti. Terjatve, ki jo ima do družbe "matere" zato ne more uveljavljati do družbe "hčere" (dolžnika) kot nekakšno "posredno" terjatev.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru dolžnika zoper sklep o izdaji začasne odredbe, sklep razveljavilo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Sklenilo je še, da mora upnik dolžniku povrniti njegove stroške postopka. Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil. Smiselno je uveljavljal pritožbena razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa in vzdržanje začasne odredbe v veljavi. Pritožba ni utemeljena. Po določbi 1. odst. 265. člena ZIP lahko izda sodišče začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če izkaže upnik za verjeten obstoj terjatve in nevarnost, da bo dolžnik sicer onemogočil ali precej otežil izterjavo, s tem da bo svoje premoženje oziroma svoja sredstva odtujil, jih skril ali kako drugače z njimi razpolagal. Iz besedila jasno izhaja, da mora upnik izkazati za verjeten obstoj take terjatve, ki jo ima prav do dolžnika in ne do kakšne tretje osebe. Upnik zatrjuje, da ima terjatev do X (sedaj Y), ki je, kot zatrjuje, edini "lastnik" dolžnika, zaradi česar naj bi imel upnik do dolžnika terjatev "posredno." Upnik lahko ima ali pa nima terjatve do dolžnika, zgolj "posredno" pa je ne more imeti. Terjatve, ki jo ima do družbe "matere" zato ne more uveljavljati do družbe "hčere" (dolžnika) kot nekakšno "posredno" terjatev. V predmetni zadevi zato terjatve nima. Pritožnik še zatrjuje, da naj bi imel ustanovitelj dolžnika na podlagi ustanoviteljskih pravic upravičenja, zaradi katerih naj bi bil upravičen do razpolaganja z denarnimi sredstvi na njegovem žiro računu. Za tako sklepanje ni v ZGD nobene podlage, na kakšno drugo pa pritožnik ni opozoril. Po povedanem in na podlagi določbe 2. točke 380. člena ZPP/77 v zvezi z določbo 14. člena ZIP je pritožbeno sodišče, ki tudi ni našlo nobenih kršitev materialnega ali procesnega prava, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo.