VSK sodba Cp 1366/98 · Višje sodišče v Kopru

Pritožba tožene stranke se kot neutemeljena zavrne in p o t r d i izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO] Pritožbeno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo glede dejanskega stanja v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi.

[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi vzdržalo v veljavi v 1. in 3. točki izreka, tožencu pa še naložilo, da tožeči stranki povrne njene pravdne stroške v znesku 28.356,00 SIT v 15 dneh pod izvršbo. Toženca je tako zavezalo k plačilu denarne terjatve upnika v višini 283.167,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega računa dalje do plačila ter k plačilu stroškov izvršilnega postopka v višini 15.825,00 SIT. Zoper sodbo se pritožuje toženec, ki meni, da je sodba nepravilna ter, da ni bilo razčiščeno pravo stanje stvari. Pritožuje se iz vseh razlogov po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ter Zakonu o pravdnem postopku (ZPP) ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi. Pritožba ni utemeljena. Razen navržene pritožbene trditve o nerazjasnjenem in nerazčiščenem pravem stanju stvari toženec v pritožbi kakšnih konkretnih pritožbenih razlogov ne navaja. Po 2. odst. 365. čl. ZPP sodišče druge stopnje preizkusi sodbo prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri čemer pazi po uradni dolžnosti le na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ker v obravnavani zadevi toženec kakšnih oprijemljivih razlogov v pritožbi ne navaja, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkušalo zgolj glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP in pravilne uporabe materialnega prava. Kakšne bistvene kršitve določb pravdnega postopka pritožbeno sodišče ni ugotovilo. Po oceni pritožbenega sodišča pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožencu naložilo, da poravna obveznosti tožeče stranke na podlago izstavljenih računov za plačilo telefonskih storitev in naročnine, pri čemer ni mogoče mimo dejstva, da tožena stranka dejansko ni sodišču prve stopnje predložila nobenega dokaza, s katerim bi utemeljila neplačilo računov ali ovrgla trditve tožeče stranke o obstoju zapadlih terjatev tožeče stranke. Na podlagi 368. čl. ZPP je zato pritožbeno sodišče povsem neutemeljeno pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.