VSK sklep Cp 285/99 · Višje sodišče v Kopru

Pritožba upnika se kot neutemeljena zavrne in se p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO] Fizična oseba izgubi sposobnost biti stranka v postopku s smrtjo. Če je sprožen postopek proti osebi, ki je umrla še preden je bila vložena tožba oziroma predlog za izvršbo, se takšna pomanjkljivost ne da odpraviti, zato sodišče tožbo (predlog za izvršbo) zavrže.

[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi, ki ga je izdalo v gornji zadevi dne 27.1.1998, razveljavilo in predlog za izvršbo zavrglo. Ugotovilo je, da je dolžnik umrl pred vložitvijo izvršilnega predloga. Zoper ta sklep se je upnik pritožil. V pritožbi zatrjuje, da bi sodišče moralo postopek nadaljevati z dediči dolžnika, če je ugotovilo, da je dolžnik umrl, še posebej, ker se zapuščinski postopek vodi pred istim sodiščem. Predlaga razveljavitev sklepa oziroma ustrezno spremembo tako, da se postopek nadaljuje zoper dediče po pokojnem B.F. Pritožba ni utemeljena. Po določbi 77. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) iz leta 1977, ki se v konkretni zadevi še uporablja, je lahko pravdna stranka oziroma v konkretnem primeru dolžnik (15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) vsaka fizična oseba. Fizična oseba pridobi sposobnost biti stranka v postopku z rojstvom, izgubi pa jo s smrtjo. Sposobnost biti stranka v postopku je ena temeljnih predpostavk za dopustnost tožbe oziroma izvršilnega predloga. Zato mora sodišče v skladu z določbo 82. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, sploh lahko stranka v postopku. Ker pri umrli fizični osebi in zato nesposobnosti biti stranka v postopku ne gre za takšno pomanjkljivost, ki bi jo bilo mogoče odpraviti z ukrepi iz 83. in naslednjih členov ZPP, je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, ko je v skladu s 5. odst. 83. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ predlog za izvršbo zavrglo in razveljavilo že izdani sklep o izvršbi, saj ni procesnih predpostavk za vodenje izvršilnega postopka. Upnik mora sam ugotoviti, kdo so dediči in vložiti izvršilni predlog zoper stranko, ki ima procesno sposobnost, saj si očitno zmotno razlaga, da bo to namesto njega storilo sodišče.