VSC sklep Cp 1185/99 · Višje sodišče v Celju

Pritožba dolžnika se z a v r n e kot neutemeljena in se p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO] Ugovor dolžnika, da je podan moratorij na izpraznitev in izročitev bivših vojaških stanovanj, ob predlogu upnika, da se nadaljuje z izvršbo, ni utemeljen ugovorni razlog v smislu določila čl. 50 ZIP/77 in ne čl. 55 ZIZ. Enako tudi ne zakoniti razlog za odlog izvršbe.

[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika kot neutemeljen zoper sklep o izvršbi opr. št. I 97/02725 z dne 10. 7. 1997, s katerim je dovolilo izvršbo na podlagi izvršljive sodne odločbe, opr. št. I P 859/92 z dne 5. 4. 1994 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju opr. št. Cp 577/94 z dne 13. 7. 1994, zaradi izročitve in prepustitve stanovanja v posest. Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo tudi predlog dolžnika za odložitev izvršbe. Zoper takšen sklep se je pravočasno pritožil dolžnik po pooblaščencu, smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava in Zakona o izvršbi in zavarovanju (dalje: ZIZ). V pritožbi je navajal, da je sodišče v premajhni meri upoštevalo specifičnost postopka. Poudarjal je, da je obstajal moratorij na izvršitev in izpraznitev vojaških stanovanj in da se glede tega razmere niso v ničemer spremenile, zaradi česar naj bi sodišče preuranjeno in neupravičeno zavrnilo ugovor dolžnika za podaljšanje prekinitve izvršbe. Dolžnik je zatrjeval, da niso določno sprejeta stališča o statusu vojaških stanovanj, predvsem o kategorizaciji uporabnikov (opravičeni, neopravičeni, mlade družine, ostalo). Navajal je tudi, da je sodišče izvršbo vodilo kljub temu, da je upnik podal izjavo, da začasno ustavlja oz. da ne izvršuje in se nadaljuje z izvršbo za izpraznitev zaradi političnih in poslovnih odločitev, pri čemer opozarja na 8. točko 71. člena ZIZ in na upravičenost do odloga izvršbe zaradi navedene nepravilnosti. Dolžnik meni, da je sodišče povsem samoiniciativno in v nasprotju z voljo upnika, pričelo z nadaljevanjem postopka. Pritožba ni utemeljena. Toženčeve pritožbene trditve, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo specifičnosti postopka, ni mogoče upoštevati. Pritožbeni ugovori glede obstoja moratorija na izvršitev in izpraznitev vojaških stanovanj so brez pravne podlage. Pritožbeni ugovor, da je sodišče kršilo 8. točko 71. člena ZIZ s tem, ko je vodilo izvršbo kljub temu, da je upnik podal izjavo, da začasno ustavlja oziroma ne izvršuje in ne nadaljuje z izvršbo za izpraznitev zaradi političnih in poslovnih odločitev, prav tako po oceni pritožbenega sodišča ni podan, saj je upnik z dopisom z dne 4. 5. 1998 obvestil sodišče, da ni podan noben zakonski razlog, ki bi preprečeval dovoljeno izvršbo in da je vmes že potekel čas, za katerega odložitev izvršbe je predlagal dolžnik v ugovoru z dne 15. 9. 1997. Glede dolžnikovih zatrjevanj, da še niso bile določno sprejeta stališča o statusu vojaških stanovanj, predvsem glede kategorizacije uporabnikov teh stanovanj pa pritožbeno sodišče zaključuje, da so sprejeti kriteriji in načini reševanja primerov nezakonitih vselitev v vojaška stanovanja stvar dogovora med obema strankama, katera sodišče ne more upoštevati po uradni dolžnosti. Na podlagi navedenega pritožbeno sodišče zaključuje, da je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je ugovor dolžnika zoper sklep o dovolitvi predlagane izvršbe zavrnilo, saj niso podani razlogi, iz katerih se sklep izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določila čl. 380 točka 2 ZPP v zvezi s čl. 15 ZIP in 498/I ZPP/99 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, saj jih toženec ni priglasil.