VSC sodba Cp 731/99 · Višje sodišče v Celju

Pritožba tožene stranke se z a v r n e kot neutemeljena in se p o t r d i sodba sodišča prve stopnje. Tožena stranka sama trpi svoje pritožbene stroške.

[JEDRO] V lizing pogodbi je bilo dogovorjeno obročno odplačevanje najemnine, zato posamezni obroki zastarajo v splošnem petletnem zastaralnem roku.

[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje dosodilo tožeči stranki glavnico v višini 204.083,53 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 1. 1998 dalje, tožeči stranki pa je prisodilo tudi pravdne stroške. Proti takšni sodbi se je pritožila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Zavzema se za uporabo I. odstavka 372. člena Zakona o obligacijskih razmerjih in torej za 3 letni zastaralni rok, saj gre za leasing pogodbo. Po mnenju pritožnika so terjatve zastarale v času od 1. 7. 1994 do 9. 1. 1995. Predlaga razveljavitev oziroma spremembo sodbe. Pritožba ni utemeljena. Prvostopno sodišče je ugotovilo, da je bilo v pogodbi o leasingu dogovorjeno obročno plačevanje najemnine. Takšnega dejanskega stanja pritožnik ni izpodbijal in je tudi skladno z določbami pogodbe. Po izrecni določbi II. odstavka 372. člena ZOR za obročna odplačila ne velja 3 letni zastaralni rok. To pomeni, da za obročna odplačila velja splošni 5 letni zastaralni rok iz člena 371 ZOR, kot je pravilno ugotovilo prvostopno sodišče. Tako torej ni prišlo do zastaranja posameznih obrokov najemnine in je sodišče pravilno ugodilo celotnemu tožbenemu zahtevku. Tudi zakonite zamudne obresti so bile pravilno dosojene od vložitve tožbe dalje, to je od 9. 1. 1998 dalje do plačila (čl. 324 ZOR). Glede na zavrnitev pritožbe pritožnik sam trpi svoje pritožbene stroške.