VSC sklep Cp 858/99 · Višje sodišče v Celju

Pritožbi tožnika se u g o d i , sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in se zadeva v r n e sodišču prve stopnje v nadaljnje obravnavanje.

[JEDRO] Preživnino je mogoče zahtevati le od vložitve tožbe naprej. Za čas pred vložitvijo tožbe so možni verzijski zahtevki. Tudi v razvezni pravdi sodišče določi preživnino le od vložitve tožbe naprej. Če upravičenec kljub tekoči pravdi v posebni tožbi zahteva preživnino za čas pred vložitvijo prve tožbe. Drugo tožbo ni mogoče zavreči, saj ne teče pravda o istem zahtevku.Sodišče mora odločiti o utemeljenosti zahtevka meritorno.

[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijanim sklepom je sodišče tožbo zavrglo, ker je ugotovilo, da o istem zahtevku že teče pravda. Proti takšnemu sklepu se je pritožil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Zatrjuje, da ne gre za isti zahtevek. V razvezni pravdi se zahteva preživnina od vložitve tožbe dalje, to je od 1. 3. 1999 dalje. V zavrženi tožbi se zahteva preživnina od 1. 1. 1997 dalje, ko sta starša začela ločeno živeti in do vložitve razvezne tožbe, to je do 28. 2. 1999. Torej zahtevek iz razvezne tožbe sploh ni enak zahtevku iz zavržene tožbe. Predlaga razveljavitev sklepa. Pritožba je utemeljena. Točna je pritožbena trditev, da v obeh tožbah za razvezo zakonske zveze na eni strani in v tožbi mladoletnega tožnika z dne 23. 3. 1999 ne gre za isti preživninski zahtevek. Iz tožbe z dne 23. 3. 1999 je razvidno, da mladoletni tožnik zahteva preživnino od 1. 1. 1997 dalje. Razvezni tožbi sta bili vloženi leta 1999 in sodišče bo lahko v razvezni pravdi določilo preživnino le od vložitve tožbe dalje, ne pa za čas pred vložitvijo tožbe. Mladoletni tožnik pa v svoji tožbi zahteva preživnino ravno za čas pred vložitvijo razveznih tožb. Torej o istem zahtevku ne tečeta dve pravdi in ni bilo pogojev za zavrženje tožbe. Drugo pa je vprašanje, ali je zahtevek tožnika materialnopravno utemeljen, ker se preživnina za čas pred vložitvijo tožbe ne more dosoditi. Za nazaj bi lahko zahtevala povrnitev potrebnih stroškov preživljanja kot verzijski zahtevek le tožnikova mati (čl. 133 ZZZDR, podobno čl. 218 ZOR). Mati tožnika ima možnost tožbo spremeniti tako, da navede sebe samo za tožečo stranko, v kolikor bi za takšno spremembo obstojali pogoji po Zakonu o pravdnem postopku. Ker zaenkrat ni bilo pogojev za zavrženje tožbe, je treba odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka.