Appeal dismissed because property dispute value of 50,000 SIT did not exceed 80,000 SIT threshold for review.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the appeal filed by the tenant against the first-instance judgment ordering him to vacate the apartment. The tenant argued that the court improperly identified a co-owner and that his appeal was admissible, but the court focused on the statutory threshold for appeals in property disputes. Since the claimed value of the disputed property was 50,000 SIT, which fell below the 80,000 SIT limit required for an appeal at that time, the review was legally inadmissible.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP), 382. člen; 385. člen: In property disputes, an appeal is only permissible if the value of the disputed subject matter exceeds the statutory threshold; otherwise, the appeal is inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Z odločbo je bila revizija kot nedovoljena zavržena zaradi prenizko opredeljene vrednosti spornega predmeta v tožbi.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da mora v 60 dneh izprazniti tožničino stanovanje v pritličju stanovanjske hiše Z., P., ki ga zaseda in ga tožnici izročiti s teraso in kletno shrambo.
Drugačen tožbeni zahtevek je bil zavrnjen. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.
Proti tej sodbi vlaga toženec revizijo z vsebinsko navedbo revizijskih razlogov iz določbe 385. člena ZPP in predlogom na razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve v novo sojenje. Sodišče je postopalo nezakonito, ker ga v postopku ni imenovalo s polnim imenom B. J. Š., temveč le z imenom B. Š. Zaradi ravnanja sodišča je bil izpostavljen hudemu terorju svojih dveh bratov, ki bi se rada okoristila z njegovim dednim deležem.
Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP - Zakona o pravdnem postopku).
Revizija ni dovoljena.
V tej pravdi gre za premoženjskopravni spor iz tretjega oziroma drugega odstavka 382. člena ZPP. V takšnem sporu je za presojo dovoljenosti revizije odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi (drugi odstavek 40. člena in tretji odstavek 382. člena ZPP). Tožeča stranka je v tožbi v tej pravdi navedla vrednost spornega predmeta v znesku 50.000,00 SIT dne 22.12.1995, kasneje pa ta vrednost ni bila niti spreminjana, niti ji tožeča ali tožena stranka nista ugovarjali, niti je ni sodišče prve stopnje ugotavljalo na drugačen način (tretji odstavek 40. člena ZPP).
Postopek se je torej v obravnavanem primeru začel (185. člen ZPP) že v času veljavnosti zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov (Ur. list RS, št. 55/92), s katerim je določeno, da je revizija dopustna, kadar vrednost spornega predmeta presega znesek 80.000,00 SIT. Ker navedene vrednosti vrednost spornega predmeta, navedena v tožbenem zahtevku v znesku 50.000,00 SIT ne presega - kar je po določbi drugega odstavka 382. člena ZPP pogoj za dovoljenost revizije v premoženjskopravnih sporih - je bilo treba revizijo tožene stranke na podlagi določbe 392. člena ZPP kot nedovoljeno zavreči.