VSL sklep I Cpg 1406/98 · Višje sodišče v Ljubljani

1. Pritožbama se ugodi, izpodbijana sklepa se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

2. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

V pravdnem postopku velja pravilo, da lahko ugovarja, da sodišče ni krajevno pristojno, le tožena stranka. Vendar pa je treba izjemo od tega pravila dopustiti, ko se postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. V izvršilnem postopku velja namreč izključna pristojnost in upnik nima možnosti izbire, pri katerem sodišču bo vložil izvršilni predlog. Zato pa je tožeči stranki v pravdnem postopku treba dopustiti možnost, da vpliva na izbiro sodišča, kateremu bo izvršilno sodišče zadevo poslalo kot krajevno pristojnemu sodišču (ki bo odločilo o zahtevku in stroških).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 15.10.1998, opr.št. IX Pg 915/96-12, štelo tožbo za umaknjeno po 1. odst. 465. čl. v zvezi s 502. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Zato je izdani sklep o izvršbi razveljavilo tudi v 1. in 3. tč. izreka.

Tožeča stranka se je proti navedenemu sklepu pritožila. Uveljavljala je pritožbeni razlog absolutne bistvene postopkovne kršitve iz 4. tč. 2. odst. 354. čl. (v zvezi s 63. čl.) ZPP. Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa z vrnitvijo zadeve prvostopnemu sodišču, da jo v ponovno odločanje odstopi stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Murski Soboti. Pri tem je priglasila stroške pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

V pravdnem postopku velja pravilo, da lahko ugovarja, da sodišče ni krajevno pristojno, le tožena stranka. Vendar pa je od tega pravila potrebno dopustiti izjemo, ko se postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Upnik namreč v izvršbi nima možnosti izbire, pri katerem sodišču bo vložil izvršilni predlog, saj v izvršilnem postopku velja izključna pristojnost. Zato pa mu je v pravdnem postopku, ki sledi izvršilnemu postopku, kot tožeči stranki vendarle potrebno dati možnost, da vpliva na izbiro sodišča, kateremu bo izvršilno sodišče zadevo poslalo kot krajevno pristojnemu pravdnemu sodišču (v konkretnem primeru naj bi jo poslalo Okrožnemu sodišču v Ljubljani).

Tožeča stranka je tako z ugovorom z dne 29.9.1998 (redna št. 10) uveljavljala izključno (atrakcijsko) krajevno pristojnost Okrožnega sodišča v Murski Soboti (po 63. čl. ZPP). Vendar pa sodišče prve stopnje njenega ugovora ni obravnavalo in o njem tudi ni odločilo. S tem pa je zagrešilo v pritožbi uveljavljano absolutno bistveno postopkovno kršitev. Za kršitev iz 4. tč. 2. odst. 354. čl. (v zvezi s 381. čl.) ZPP namreč ne gre samo v primeru, če je sodišče prve stopnje po ugovoru tožene stranke, da ni krajevno pristojno, nepravilno odločilo, da je krajevno pristojno, svojo odločitev pa sprejelo v odločbo o glavni stvari, ampak tudi v primeru, če sodišče prve stopnje o ugovoru tožene stranke, da ni krajevno pristojno, sploh ni odločilo.

Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 3. tč. 380. čl. ZPP pritožbi tožeče stranke ugodilo, sklep sodišča prve stopnje o presumiranem umiku tožbe razveljavilo in mu zadevo vrnilo v nov postopek (da odloči o "ugovoru krajevne pristojnosti"). V ponovljenem postopku naj upošteva, da je tožeča stranka na to, da je Okrožno sodišče v Murski Soboti, ki vodi stečajni postopek nad tožečo stranko (kot stečajno dolžnico), pristojno soditi vse spore, ki so nastali med stečajnim postopkom oz. zaradi njega (prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 12.11.1998, opr.št. I Cpg 1177/98), opozorila že v izvršilnem predlogu, ko je navedla, da je (kot upnik) "v stečaju".

Ker je sodišče druge stopnje razveljavilo izpodbijani sklep, je na podlagi 3. odst. 166. čl. ZPP odločitev o stroških pritožbe z dne 3.11.1998 pridržalo za končno odločbo.

Sodišče prve stopnje je z dopolnilnim sklepom z dne 10.11.1998, opr.št. IX Pg 915/96-16, tožeči stranki zaradi presumiranega umika tožbe (ko nastopijo enake stroškovne posledice kot pri izrečnem umiku tožbe, tj. po 1. odst. 158. čl. ZPP) naložilo povrnitev 13.414,00 SIT pravdnih stroškov tožene stranke.

Tožeča stranka se je proti navedenemu sklepu pritožila. Smiselno je uveljavljala pritožbeni razlog absolutne bistvene postopkovne kršitve iz 4. tč. 2. odst. 354. čl. (v zvezi s 63. čl.) ZPP. Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa z vrnitvijo zadeve prvostopnemu sodišču, da jo odstopi v reševanje stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Murski Soboti. Pri tem je priglasila stroške pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Ker je odločitev o pravdnih stroških (kot pripadkih) odvisna od odločitve o glavni stvari, je sodišče druge stopnje zaradi razveljavitve sklepa o presumiranem umiku tožbe (ki ga je sodišče prve stopnje izdalo, ne da bi sicer odločilo o predlogu tožeče stranke za preložitev prvega naroka v SMV z dne 15.10.1998) na podlagi 3. tč. 380. čl. ZPP razveljavilo tudi dopolnilno odločitev o pravdnih stroških. O njih bo v ponovljenem postopku odločilo na podlagi kriterija uspeha v pravdi.

Ker je sodišče druge stopnje razveljavilo izpodbijani sklep, je na podlagi 3. odst. 166. čl. ZPP tudi odločitev o stroških pritožbe z dne 17.11.1998 pridržalo za končno odločbo.