VSL sklep I Cpg 65/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Po 1. odstavku 44. člena ZZK se zaznamba spora dovoli, če teče sodni postopek o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice.

Drugih pogojev za zaznambo spora ZZK ne določa, zato se pri odločanju o predlogu za zaznambo spora ne presoja utemeljenost tožbenega zahtevka.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo, da se v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ljubljani, pri vl. št. 4005 vpiše zaznamba spora (do 7/10 nepremičnine). Ob tem je ugotovilo, da je tožeča stranka vložila tožbo na ugotovitev lastninske pravice na zgoraj navedeni nepremičnini.

Proti sklepu se tožena stranka pritožuje in trdi, da je zahtevek tožeče stranke za ugotovitev lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet spora, povsem neutemeljen in da je zato tudi neutemeljen oziroma neupravičen zahtevek za vpis zaznambe spora.

Pritožba ni utemeljena.

Zaznambe so eden od vpisov, ki se opravijo v zemljiški knjigi (19. člen Zakona o zemljiški knjigi - Uradni list RS 33/95, v nadaljevanju ZZK). Z zaznambo se vpišejo ali izbrišejo pravna dejstva, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo (1. odstavek 34. člena ZZK). 2. odstavek 34. člena ZZK določa, da se zaznamba opravi na podlagi listin in pod pogoji, ki jih določa zakon. Po 1. odstavku 44. člena ZZK se zaznamba spora (kot ena izmed zakonom določenih vrst zaznamb) dovoli, če teče sodni postopek o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da je navedeni pogoj za dovolitev zaznambe spora izpolnjen, saj je tožeča stranka vložila tožbo za ugotovitev stvarne pravice na nepremičninah, na katerih je vpisana tožena stranka. Pravilno je tudi zaključilo, da ZZK drugih pogojev za dovolitev zaznambe spora ne določa. Pri presoji utemeljenosti predloga za vpis zaznambe spora se torej ne presoja verjetnost oziroma utemeljenost tožbenega zahtevka. Zato so trditve tožene stranke v pritožbi, da bi sodišče prve stopnje moralo pri odločanju o predlogu za zaznambo spora upoštevati, da je imela tožeča stranka le pravico za večletno uporabo spornih nepremičnin, nikoli pa da ni pridobila stvarne pravice na nepremičninah, neupoštevne.

Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je pritožba neutemeljena, zato jo je na podlagi 2. točke 95. člena ZKZ zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep. Pri tem samo še dodaja, da je predlog za zaznambo spora zemljiškoknjižni predlog (četudi je vložen hkrati s tožbo), o katerem odloča sodišče, ki vodi zemljiško knjigo (1. odstavek 66. člena ZKZ). Za to pa so po 3. točki I. točke 99. člena Zakona o sodiščih (Uradni list 19/94 in 45/95) pristojna okrajna sodišča.

Sodišče prve stopnje bi zato moralo predlog odstopiti v reševanje okrajnemu sodišču. Toda dejstvo, da je o predlogu odločilo pravdno (okrožno) sodišče, ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe.